Urejanje strani Antisten

Niste prijavljeni. Čeprav lahko Wikipedijo urejate tudi brez prijave, se bo v zgodovino urejanja strani zapisal vaš IP-naslov (viden na vaši pogovorni strani, kjer si lahko pogledate tudi sporočila, ki so mu bila poslana). Registracija ga skrije in vam prinese še marsikatero drugo korist.

Ne shranjujte testnih urejanj. Če želite eksperimentirati, uporabite Peskovnik.

Vsebina, ki krši avtorske pravice, bo izbrisana. Enciklopedična vsebina mora biti preverljiva s sklici na zanesljive vire.

To urejanje je mogoče razveljaviti. Prosimo, preverite prikazano primerjavo redakcij in objavite spremembe, če ustrezajo.

{{Infopolje Oseba}}
'''Antisten''', [[Antični Grki|starogrški]] [[filozof]], ({{jezik-grc|Ἀντισθένης}}), * ok. [[445 pr. n. št.]] [[Pirej]], † ok. [[365 pr. n. št.]], [[Atene]], je bil začetnik [[kiniki|kinične]] šole [[Filozofija|filozofije]].

== Življenje==

Antisten je bil [[Grški filozofi|grški filozof]], sin Antistena in [[Tračani|Tračanke]]. Rodil se je v Pireju v bogato družino kot nezakonski sin, zato ni veljal za [[Atene|atenskega]] državljanstva. Točen datum njegovega rojstva ni znan, vendar pa strokovnjaki ocenjujejo, da se je rodil med letoma 445 in 446 pr. n. št.. Sprva je bil učenec sofista [[Gorgija (Platon)|Gorgija]], ki ga je naučil govorništva, kasneje pa ga je poučeval [[Sokrat]]. Prevzel in izpopolnil je [[Etika|etiko]] [[Sokrat|Sokratovega poučevanja i]]<nowiki/>n zagovarjanje življenja v skladu z [[Vrlina|vrlino]]. Velja za ustanovitelja [[Kinizem|kinizma]]. Kasneje je učil na gimnaziji, kjer so se šolali Atenci, katerih matere so bile tuje narodnosti. Umrl je v [[Atene|Atenah]] leta 365 pr. n. št., star okoli 80 let.

== Kinična filozofija ==

Njegov najljubši stil so bili [[Dialog|dialogi]], ki so bili ognjeviti napadi na njegove sodobnike - Gorgijo in [[Platon|Platona]]. Njegov stil je bil jasen in eleganten ter poln sarkazma. Postavil je tudi načela [[Kinizem|kinizma,]] ki predstavljajo osrednje stališče njegovega razmišljanja. Filozofske ideje, ki jih je razvil, so imele svoje korenine v nasprotjih in krivicah zakoreninjenih v družbi. Želel je zasnovatii nove ideje, ki bi služile kot vodilno načelo proti srečnejšemu in bolj premišljenemu načinu življenja. Antisten je verjel, da je sreča odvisna od moralne čistosti in, da se da te vrline privzgojiti skozi učenje.

=== Antistenovo poučevanje ===
Pri poučevanju ljudi o tem, kako postati vrl, je Antisten ločil dve kategoriji predmetov: 
# zunanje dobrine (sprejemanje elementov kot zasebno lastnino, čutni užitki, in druga razkošja); 
# notranje dobrine (vključno z resnico in znanjem duše). 
Zagovarjal je samoobvladovanje v uživanju zunanjih dobrin, kot je na primer denar. Spodbujal je svoje učence, da sprejmejo breme fizične in psihične bolečine, ki spremlja dušino iskanje notranjega bogastva. Da bi dramatiziral svojo metodo učenja, je Antisten po zgledu mita o [[Herkul]]u, zagovarjal svoje ideje in prepričanja ter kritiziral neumnosti in krivice družbe.

=== Osnovna Antistenova načela ===
* Vrline se je možno naučiti.
* Samo vrli ljudje so veličastni.
* Vrlina so dejanja in delovanja, ki ne zahtevajo ogromno besednega zaklada.
* Pameten človek je samozadosten.
* Imeti slab ugled je nekaj dobrega in je podobno telesni stiski.
* Zakoni o vrlini so tisti, ki odločajo kdo je pameten in ne zakoni, ki so postavljeni s strani polisa.
* Pameten človek se bo poročil z namenom, da bi imel otroke z najboljšo žensko.
* Pameten človek ve, kdo je vreden ljubezni, zato mu jo izražati ni pod častjo.

=== Ideje, misli ===
*    Kraljevsko je delati dobro, ko o sebi slišiš slabo.

*    Raje bi izgubil pamet kot izkusil užitek.

*    Modrost je najbolj trdna vrlina, ki ni nikoli prevarana ali krhka.

*    Bolje se je bojevati z dobro manjšino proti vsem zlobnim, kot z vsemi zlobnimi proti dobri manjšini.

*    Pametnim ljudem ni nič čudno in nič odmaknjeno.

*    Vrli ljudje si zaslužijo biti ljubljeni.

*    Dobri ljudje so prijatelji.

*    Vsak si mora pripraviti trdnjavo, v kateri se nahajajo nepredvidljiva razmišljanja.

*    Raziskovanje pomena besed je začetek učenja.

*    Bolje je biti jezen kot čutiti zadovoljstvo.

*    Bolje se je pomešati med množico kot med laskače; v enem primeru si mrtev, v drugem pa ostaneš živ.

*    Države so pogubljene, ko so nemočne pri ločevanju dobrih ljudi od slabih.

*    Tako kot rja razje železo, so nevoščljivi iztrošeni od svojega poželenja.

*    Nekoč, ko so mu ploskali pokvarjenci, je rekel: » Grozno me je strah, da sem naredil nekaj, kar ni prav.«

*    Ko je bil vprašan učenje česa je najpomembnejše, je odgovoril: » Kako se znebiti tega, da moraš nekaj pozabiti.«

*    Bodi pozoren na svoje sovražnike, kajti oni so tisti, ki bodo prvi odkrili tvoje napake.

*    Bogastvo in revščina se ne nahajata v osebni lastnini, ampak v duši.

*    Prijatelji z ugledom, pripravljen sem vam razstaviti svojo bogastvo: naj pride en, naj pridete vsi; in kdorkoli bi rad imel delež, je dobrodošel, da pride po bogastvo, ki leži v moji duši.

=== Kinizem ===

Antisten je bil eden izmed [[Sokrat|Sokratovih]] učencev in privržencev. Skupaj s še nekaterimi drugimi [[Antični Grki|filozofi]] je [[Sokrat|Sokratov]] temeljni nauk razvil korak dalje, s tem ko je govoril, da je vrlina edino dobro. Po njihovem mišljenju je prizadevanje za užitki oblika zla. Kiniki so postali skrajno antisocialni in do soljudi izražali veliko zaničevanje. Njihovo ime verjetno izvira iz grške besede (kynikós), ki je opisovala njihovo čemerno in ošabno vedenje in pomeni »pasji«. Antistena so tako [[Atene|atenski]] prebivalci poimenovali »preprosti pes« ali »naravni pes« ali preprosto »pes«. Kinična šola je poudarjala disciplino odrekanja, ki je vključevala zavračanje razkošja, socialnega statusa, pridobitve bogastva in nepomembnih materialnih dobrin. Antisten je bil tudi verjetni učitelj najbolj znanega kinika [[Diogen iz Sinope|Diogena]] (404 pr. n. št. –323 pr. n. št.).

Kinizem se je v prvi polovici 3. stoletja pr. n. št. iztekel v [[stoicizem]].

== Dela ==
Napisal je 10 glavnih del oziroma zgodb. Nekatere so danes le fragmenti. Znana dela:

1. ''HERACLES'' - O slavnem grškem junaku in njegovih dobrih dejanjih za človeštvo

2. ''CYRIS'' - O ciprski starešini kot dober primer vladarja

3. ''ALCIBIADES'' - Obtoževanje egocentrične strasti

4. ''ARCHELAUS'' - Obtoževanje tiranije

5. ''POLLITICUS'' - Kako bi morala demokracija podeliti enake pravice/dovoljenja

== Viri==

Antisthenes. [internet]. [citirano 31.10.2015]. Dostopno na: http://www.iep.utm.edu/antisthe/

Antisthenes. [internet]. [citirano 31.10.2015]. Dostopno na: http://www.britannica.com/biography/Antisthenes

Antisten grški filozof. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-sv/2000525

Antisten grški filozof. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://www.zrss.si/projektiess/gradiva/pkp/PKP_Filozofija.pdf

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://www.ancient.eu/Antisthenes_of_Athens/

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Antisthenes

Antisthenes works. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: https://prezi.com/uhvuz7rx5p9f/antisthenes/

Cinična filozofija antisten. [internet]. [citirano 23.11.2015]. Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_rudolf-matej.pdf

Cinična filozofija antisten. [internet]. [citirano 23.11.2015].Dostopno na: http://mudremisli.net/grcki-filozofi-citati-misli-izreke-poslovice/

Laertius D. 2015. ''Življenja in misli znamenitih filozofov''. Ljubljana: Beletrina

Reale,1, s.317-327

Vorlander, 1, s.80

[[Kategorija:Starogrški filozofi]]
[[Kategorija:Sokratovi učenci]]
[[Kategorija:Kiniki]]
[[Kategorija:Grki v 4. stoletju pr. n. št.]]
[[Kategorija:Grki v 5. stoletju pr. n. št.]]
{{normativna kontrola}}

Povzetek urejanja:

Opozorilo:

Ne kopirajte drugje objavljenega besedila v Wikipedijo!
Vsebino prispevajte s povzemanjem virov, ne s kopiranjem, sicer boste s prispevanjem kršili avtorske pravice (četudi zraven navedete vir)!
Prispevki morajo upoštevati osnovna pravila in smernice.
Ne dodajajte besedila, če nočete, da se kasneje kakorkoli dopolnjuje, preureja, objavlja in razširja naprej.
S klikom na gumb Objavi spremembe se strinjate z nepreklicno objavo svojega prispevka v skladu z dovoljenjema
Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 in GFDL. Za podrobnosti glejte pogoje uporabe.

Prekliči Pomoč za urejanje (odpre se novo okno)

Wikioznačevanje: [[|]] [[]] [] | {{}} {{{}}} <> () [[Kategorija:]] [[Slika:|thumb|right|250px|]] #PREUSMERITEV[[]]
Značke HTML:  <big></big> <blockquote></blockquote> <center></center> <code></code> <includeonly></includeonly>
Značke HTML: <math></math> <noinclude></noinclude> <nowiki></nowiki> <pre></pre> <poem></poem> <ref></ref> <ref name=""></ref> <ref name=""/>
Značke HTML: <s></s> 
Predloge: {{-}} {{·}} {{COBISS|ID=}} {{DEFAULTSORT:, }} {{OVL}} {{razločitev}} {{sklici|1}} {{škrbina}}
Predloge: {{U|}} {{v delu}} · navpolje · splošne predloge · škrbine · uredi
Posebni znaki: * † # @ % ‰ € $ & ® © ™ ~ ≈ ≠ ≤ ≥ ± + − - × ÷ » « »« · • ⦁ ° – — ¿ ¡ § ± × ∆ º … ↔ ← → ↑ ↓ º ¹ ² ³ ⁴ ⁵ ⁶ ⁷ ⁸ ⁹ ½ ⅓ ⅔ ¼ ¾ ⅛ ⅜ ⅝ ⅞ ∞

Predloge za citiranje

Citiranje spletnih strani, knjig, revij

<ref>{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>

<ref>{{navedi knjigo |author= |year= |title= |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>

<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title= |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref>

Citiranje iste spletne strani, knjige, revije

<ref name="">{{navedi splet |url= |title= |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref>

<ref name="">{{navedi knjigo |author= |year= |title= |publisher= |isbn= |cobiss= |pages=}}</ref>

<ref name="">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title= |journal= |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= |accessdate= }}</ref>

Entitete v Wikipodatkih, uporabljene na tej strani

Pirej: Oznaka: sl, Naslov
Atene: Oznaka: sl, Naslov
Antisten: Povezava mesta, Naslov, Nekatere izjave, Razno (npr. sopomenke, obstoj entitete), opis: sl
filozof: Oznaka: sl, Naslov
Atene: Izjava: P41, Oznaka: sl, Naslov

Predloge, uporabljene na tej strani:

Predloga:Br separated entries (uredi)
Predloga:Ifeq (uredi)
Predloga:Infopolje (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Infopolje Oseba (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Jezik-grc (uredi)
Predloga:Main other (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:Normativna kontrola (izvorno besedilo) (zaščitena)
Predloga:P1 (uredi)
Predloga:Template other (uredi)
Predloga:Wikidata (uredi)
Predloga:Wikidata/p106 (uredi)
Predloga:Wikidata/p19 (uredi)
Predloga:Wikidata/p20 (uredi)
Predloga:Wikidata/p27 (uredi)
Predloga:Wikidata/p569 (uredi)
Predloga:Wikidata/p570 (uredi)
Predloga:Wikidata datum rojstva (uredi)
Predloga:Wikidata datum smrti (uredi)
Modul:Arguments (uredi)
Modul:Authority control (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Check for unknown parameters (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Dates (uredi)
Modul:EditAtWikidata (uredi)
Modul:Exponential search (uredi)
Modul:I18n (uredi)
Modul:Infobox (uredi)
Modul:Infobox/styles.css (uredi)
Modul:InfopoljeSlika (uredi)
Modul:Lang (uredi)
Modul:Lang/ISO 639 synonyms (uredi)
Modul:Lang/data (uredi)
Modul:Language/data/iana languages (uredi)
Modul:Language/data/iana languages translation (uredi)
Modul:Language/data/iana regions (uredi)
Modul:Language/data/iana scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana suppressed scripts (uredi)
Modul:Language/data/iana variants (uredi)
Modul:Navbar (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Navbar/configuration (uredi)
Modul:Navbox (uredi)
Modul:No globals (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:ResolveEntityId (uredi)
Modul:Sources (uredi)
Modul:TableTools (uredi)
Modul:Unicode data (uredi)
Modul:Unicode data/scripts (uredi)
Modul:Wikidata (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:Wikidata/Countries (uredi)
Modul:Wikidata/Places (uredi)
Modul:Wikidata/date (uredi)
Modul:Wikidata/item (uredi)
Modul:Wikidata:Dictionary/P1464 (uredi)
Modul:Wikidata:Dictionary/P1465 (uredi)
Modul:WikidataCache/Q179149 (uredi)
Modul:WikidataIB (izvorno besedilo) (zaščitena)
Modul:WikidataIB/i18n (uredi)
Modul:WikidataIB/nolinks (uredi)
Modul:WikidataIB/titleformats (uredi)
Modul:WikidataSelectors (uredi)
Modul:Yesno (uredi)

Stran je vključena v 27 skritih kategorij:

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Antisten«