SI22740A - Platforma za pritrditev smučarske vezi na smučko - Google Patents

Abstract

Po izumu je predvidena platforma, pri kateri je elastično deformabilna osnovna plošča (11) prirejena za prejem prednje pozicionirne plošče (12) in zadnje pozicionirne plošče (13), katerih položaj na omenjeni osnovni plošči (11) je možno izbrati v odvisnosti od želenega položaja obeh sklopov (71, 72) smučarske vezi (7). Ker mora platforma dopuščati neovirano upogibanje smučke (5) ter obenem zagotavljati dušenje vibracij, je nadalje na prednji pozicionirni plošči (12) predvidena prednja nosilna plošča (2),ki je predvidena za prejem prednjega sklopa (71) smučarske vezi (7) in s prednjo pozicionirno ploščo (12) povezana preko dvojice po eni strani v vrtiščih (210, 220) na pripadajoči pozicionirni plošči (12) in po drugi strani v vrtiščih (201, 202) na omenjeni nosilni plošči (2) členkasto vpetih ročic (21, 22). Povsem analogno je tudi na zadnji pozicionirni plošči (13) predvidena zadnja nosilna plošča (3), ki je predvidena za prejem zadnjega sklopa (72) smučarske vezi (7) in z zadnjo pozicionirno ploščo (13)povezana preko dvojice po eni strani v vrtiščih (310, 320) na pripadajoči pozicionirni plošči (13) in po drugi strani v vrtiščih (301, 302) na omenjeni nosilni plošči (3) členkasto vpetih ročic (31, 32).

Description

Platforma za pritrditev smučarske vezi na smučko

Izum se nanaša na izboljšano platformo za pritrditev smučarske vezi na smučko. Po mednarodni patentni klasifikaciji je izum te vrste uvrščen na področje smuči in/ali smučarskih vezi, obenem pa tudi k elementom, ki so predvideni za dušenje vibracij med drsenjem smučke po podlagi.

Konkretno se izum nanaša na platformo, ki jo je možno naknadno prigraditi na zgornjo površino predhodno že Analizirane smučke, na omenjeno platformo pa je potem pritrdljiva vsakokratna smučarska vez, namreč prednji oz. prstni sklop in zadnji oz. petni sklop omenjene vezi, s pomočjo katerih je potem v osrednjem območju nad zgornjo površino smučke med uporabo slednje držan vsakokrat razpoložljiv smučarski čevelj. Med smučanjem se smučka kot upogibni nosilec določene debeline zelo pogosto in v znatni meri upogiba, kar v splošnem vodi do deformacij na njeni površini, namreč do raztezkov oz. skrčkov na spodnji drsni površini in zgornji površini, na kateri oz. vsaj v neposredni bližini le-te se nahajajo omenjena platforma, oba dela smučarske vezi in smučarski čevelj. Nadalje med uporabo smučke bodisi omenjene upogibne deformacije ali tudi drugi mehanski vplivi pogosto privedejo do vibracij smučke, ki negativno vplivajo na vodljivost smučke v vsakokrat želeni smeri.

Upoštevajoč prej navedeno je izum osnovan na problemu, kako zasnovati platformo, ki bo po pritrditvi na zgornjo površino smučke zagotavljala želeno, po izbiri tudi razmeroma majhno stojno višino, in dopuščala neovirano upogibanje smučke ter obenem zagotavljala dušenje vibracij, pri čemer pa bo smučarski čevelj navzlic ekstremnemu upogibanju smučke držan v nespremenljivem položaju, in pri čemer bo celo med ekstremnim upogibanjem smučke razdalja med deloma smučarske vezi ostala praktično nespremenljiva.

Iz DE 9317689U (ROSSIGNOL SA) je znana smučka, na katere zgornji strani je pritrjena platforma, sestoječa iz druge preko druge nameščenih toge plasti in viskozno-elastične plasti, pri čemer je spodnja plast viskozno-elastična. Tovrstna platforma sicer omogoča pritrditev obeh delov smučarske vezi na ustrezni oddaljenosti od zgornje površine same smučke in s tem tudi vzpostavitev želene stojne višine. Slednja je lahko tudi razmeroma majhna, kar je ugodno zlasti pri tekmovalnih smučeh, ki morajo ustrezati predpisom. Obenem tovrstna platforma omogoča tudi dušenje dela vibracij, namreč tistih, ki se prenašajo s smučke na nogo smučarja in ga s tem obremenjujejo. Po drugi strani pa tovrstna platforma zahvaljujoč togi plasti znatno ovira upogibanje smučke in med obremenitvijo spremeni potek upogibne linije. Posledično je prenos sil na vsakokrat aktiven robnik neenakomeren, tako da je v zavoju znaten delež dolžine robnika v bistvu neaktiven, kar vsekakor vpliva na oprijem in vodljivost smučke v zavoju. Vpliv tovrstne platforme na dušenje nihanj smučke same kot take je zgolj neznaten oz. vsaj nezadosten, zato smučka po vsakokratni obremenitvi razmeroma neovirano in postopoma izniha, kar vsekakor vpliva na pritisk na vsakokrat aktiven robnik in s tem vodljivost smučke v zavoju in na prehodu iz njega. Še nadalje imajo upogibne deformacije smučke na zgornji površini slednje in s tem tudi na površini tovrstne platforme za posledico daljšanje ali krajšanje razdalje med prednjim in zadnjim delom smučarske vezi. Tovrstne deformacije v vzdolžni smeri pri ekstremnih upogibnih obremenitvah smučke znašajo tudi do 1 cm in jih morajo biti načeloma zmožne kompenzirati vsaj najbolj izpopolnjene smučarske vezi. Teoretično to sicer drži, v praksi pa si npr. na tekmovanjih tovrstne deformacije pogosto sledijo s tolikšno hitrostjo, da vzmetno podprti elementi smučarskih vezi spremembam niso zmožni slediti, kar ima za posledico prekinitev povezave med čevljem in vezjo smučke ter s tem tudi ločitev smučarskega obuvala od smučke.

Nadalje je v JP 8257199 (OGASAKA SKI SEISAKUSHO) predlagana platforma, kije prav tako prigradljiva na Analizirano smučko in omogoča doseganje želene stojne višine, ki je lahko razmeroma majhna, in pritrditev obeh delov vezi, obenem pa tudi neovirano upogibanje smučke. Tovrstna platforma je v osnovi zasnovana kot plošča iz materiala na osnovi umetnih smol, ki v osrednjem območju med lokacijama za pritrditev obeh delov smučarske vezi obsega cikcakasto oslabitev, ki jo tvorijo prečno potekajoča rebra in utori. Četudi tovrstna platforma dejansko dopušča neovirano upogibanje smučke in s tem ustrezno porazdelitev pritiska vzdolž celotne aktivne dolžine vsakokrat aktivnega robnika, je problem kompenzacije upogibnih deformacij na površini smučke vsem preostalim ugodnostim navkljub še vedno prisoten.

EP 1 031 360 (Bunter R.) predlaga platformo, ki sestoji iz toge plošče in dvojice aksialnih blažilnikov vibracij, od katerih je vsak členkasto povezan po eni strani z omenjeno ploščo in po drugi strani s pripadajočo pritrdilno prirobnico, kije pričvrščena na zgornjo površino smučke v osrednjem območju le-te. Omenjena plošča poteka v vzdolžni smeri smučke, blažilnika pa sta v omenjeni smeri razporejena drug za drugim. Tovrstna zasnova naj bi zahvaljujoč dvotočkovnemu vpetju platforme omogočala neovirano upogibanje smučke in učinkovito blaženje vibracij, sočasno pa tudi možnost nagiba plošče v smeri navzdol in naprej. Slednje je lahko ugodno pri določenih smučarskih slogih ali disciplinah, še zlasti npr. pri smuku. Vendar pa problem kompenzacije upogibnih deformacij pri ekstremnem upogibanju smučke tudi pri tej platformi ostaja nerešen.

Še nadalje je v US 6,513,826 BI (Hangl A.) opisana platforma, ki sestoji iz vodilnih plošč, ki sta pričvrščeni na smučko, nanju pa sta nameščeni pritrdilni plošči, od katerih je vsaka prirejena za prejem po enega dela smučarske vezi, ena od njiju pa je zahvaljujoč vzdolžnima utoroma v vzdolžni smeri premakljiva. Omenjeni pritrdilni plošči sta nadalje med seboj povezani z vzdolžno vezjo, ki obenem po potrebi omogoča tudi spreminjanje razdalje med pritrdilnima ploščama, namreč prilagajanje te razdalje velikosti smučarskega čevlja. Tudi tovrstna platforma omogoča zagotavljanje želene stojne višine. Dušenje vibracij v določenem obsegu nastopi zaradi trenja med premikanjem vzdolžno premakljive pritrdilne plošče vzdolž vodilne plošče, kar je posledica upogibanja smučke. Obe želeni značilnosti, namreč dopuščanje upogibanja smučke in dušenje vibracij sta torej pri obravnavani rešitvi v kontradiktornem medsebojnem odnosu - kadar je ena bolj izrazita, je druga bolj obrobnega pomena ali obratno. Po drugi strani je problem tudi ta, da se sile, ki na smučko delujejo normalno t.j. pravokotno glede na vzdolžno smer in povzročajo upogib in vibracije, oz. deformacije, ki so posledica teh sil, v utorih vodilne plošče iz omenjene normalne smeri preusmerjajo v vzdolžno smer, kar ima za posledico znatno trenje in visoke lokalne površinske obremenitve delov v omenjenem območju, kar med praktično uporabo po eni strani privede do znatnega oviranja prostega upogibanja smučke in po drugi strani enormno obrabo delov v omenjenem območju.

Še nadalje je iz SI 21309 A (Sitar F.) znana rešitev platforme, ki sestoji iz dvojice v vzdolžni smeri smučke med seboj razmaknjenih pritrdilnih elementov ki sta vsak zase privijačena na smučko in preko katerih je nameščena vezna plošča, na kateri sta pričvrščena prednji in zadnji del smučarske vezi. Vezna plošča je na omenjena elementa pričvrščena v elastičnih gnezdih, od katerih vsako obsega elastični vložek in pritrdilni vijak. Omenjena gnezda so predvidena za dušenje vibracij, ki se s smučke prenašajo na noge smučarja. Pri eni od izvedb, ki omogoča tudi neovirano upogibanje smučke, je vezna plošča z enim svojim koncem na enega od na smučki pričvrščenih pritrdilnih elementov členkasto priključena preko veznika, ki je preko členkasto priključenih nihajnih vzvodov po eni strani povezan z omenjeno vezno ploščo in po drugi strani s pripadajočim pritrdilnim elementom. Na nasprotnem koncu je vezna plošča preko ustreznega somika zasukljivo povezana s pripadajočim pritrdilnim elementom. V tem primeru so elastična gnezda za dušenje vibracij na voljo na pritrdilnih elementih, členkasta povezava plošče s pritrdilnim elementom preko veznika pa vsaj v omejenem obsegu dopušča kompenzacijo deformacij na zgornji površini smučke. Navzlic navedenim ukrepom tovrstna platforma v določenih obremenitvenih stanjih lahko vpliva na potek upogibne linije smučke in s tem na porazdelitev obremenitev vzdolž vsakokrat aktivnega robnika in posledično na vodljivost smučke v želeni smeri.

Izum se nanaša na platformo za pritrditev smučarske vezi na smučko, sestoj ečo iz pritrdilnega sklopa, ki obsega vsaj osnovno ploščo, ki prirejena za pritrditev na zgornjo površino smučke v vsakokrat izbranem območju pritrditve smučarske vezi, omenjen pritrdilni sklop pa je pri tem prirejen za prejem za držanje smučarskega čevlja v želenem položaju predvidenih prednjega sklopa in zadnjega sklopa smučarske vezi.

Za platformo po izumu je značilno, daje elastično deformabilna osnovna plošča prirejena za prejem prednje pozicionime plošče in zadnje pozicionime plošče, katerih položaj na omenjeni osnovni plošči je možno izbrati v odvisnosti od vsakokrat želenega položaja obeh sklopov smučarske vezi, še zlasti torej v odvisnosti od velikosti vsakokrat razpoložljivega smučarskega čevlja. Nadalje na prednji pozicionimi plošči predvidena prednja nosilna plošča, ki je predvidena za prejem prednjega sklopa smučarske vezi in s prednjo pozicionimo ploščo povezana preko dvojice po eni strani v vrtiščih na pripadajoči pozicionimi plošči in po drugi strani vrtiščih na omenjeni nosilni plošči členkasto vpetih ročic, namreč notranje ročice in zunanje ročice. Obenem je tudi na zadnji pozicionimi plošči predvidena zadnja nosilna plošča, ki je prirejena za prejem zadnjega sklopa smučarske vezi in z zadnjo pozicionimo ploščo povezana preko dvojice po eni strani v vrtiščih na pripadajoči pozicionimi plošči in po drugi strani v vrtiščih na omenjeni nosilni plošči členkasto vpetih ročic, namreč notranje ročice in zunanje ročice.

Pri tem se vrtišče notranje ročice in vrtišče zunanje ročice na prednji pozicionimi plošči prednostno nahajata na liniji, ki poteka vsaj približno v vzdolžni smeri smučke, vrtišče zunanje ročice na prednji nosilni plošči se nahaja pod omenjeno linijo, vrtišče notranje ročice na prednji nosilni plošči pa se pri upogibno nedeformirani smučki nahaja pod omenjeno linijo, pri upogibno deformirani smučki pa nad omenjeno linijo. Povsem analogno se vrtišče notranje ročice in vrtišče zunanje ročice na zadnji pozicionimi plošči nahajata na liniji, ki poteka vsaj približno v vzdolžni smeri smučke, vrtišče zunanje ročice na zadnji nosilni plošči se nahaja pod omenjeno linijo, vrtišče notranje ročice na zadnji nosilni plošči pa se pri upogibno nedeformirani smučki nahaja pod omenjeno linijo, pri upogibno deformirani smučki pa nad omenjeno linijo.

Nadalje je vsakokratna ročica zasnovana bodisi kot ustrezno toga enovita ročica ali pa sestoji iz vsaj dveh med seboj togo povezanih in sočasno okoli taistih osi zasukljivih lamel ali vzvodov.

Še nadalje omenjena enodelno ali večdelno zasnovana osnovna plošča platforme po izumu prednostno obsega vsaj eno vzdolžno vodilo, v območju katerega sta na osnovno ploščo pritrjeni prednja pozicionima plošča in zadnja pozicionima plošča, ki sta vzdolž omenjenega vodila premakljivi in zatem fiksirani v vsakokrat izbranem položaju. Pri tem je za fiksiranje pozicionimih plošč v vsakokrat izbran položaj na osnovni plošči prednostno predviden niz ustrezno razvrščenih lukenj v osnovni plošči, ki so prirejene za prejem ustreznih vijakov za fiksiranje vsakokratne pozicionime plošče.

Izum bo v nadaljevanju konkretiziran s primerom izvedbe, ki je ponazorjen na priloženi skici, kjer kažejo

Sl. 1 platformo za pritrditev smučarske vezi na smučko, v vgrajenem stanju na razbremenjeni smučki in skupaj s smučarsko vezjo in smučarskim čevljem, v narisu;

Sl. 2 platformo po Sl. 1 samo kot tako v tlorisu;

Sl. 3 podrobnejši prikaz zadnjega dela platforme na razbremenjeni smučki po Sl. 1;

Sl. 4 podrobnejši prikaz prednjega dela platforme na razbremenjeni smučki po Sl. 1;

Sl. 5 platformo za pritrditev smučarske vezi na smučko, v vgrajenem stanju na obremenjeni smučki in skupaj s smučarsko vezjo in smučarskim čevljem, v narisu;

Sl. 6 podrobnejši prikaz prednjega dela platforme na obremenjeni smučki po S1.5;

Sl. 7 pa podrobnejši prikaz zadnjega dela platforme na obremenjeni smučki po Sl.5.

Platforma po izumu sestoji iz pritrdilnega sklopa 1, ki je v vgrajenem stanju platforme pričvrščen na zgornji površini 50 smučke 5 ter iz prednje nosilne plošče 2 in zadnje nosilne plošče 3, od katerih je vsaka preko dvojice členkasto vpetih ročic 21, 22; 31, 32 povezana z omenjenim pritrdilnim sklopom 1.

Vsaka od omenjenih nosilnih plošč 2, 3 je na svoji zgornji površini 20, 30 prirejena za pričvrstitev vsakokrat pripadajočega sklopa 71, 72 smučarske vezi 7. V prikazanem primeru je na zgornji površini 20 prednje nosilne plošče 2 pričvrščen prednji sklop 71 vezi 7, ki med drugim obsega vzmetno podprt držalni element 710 za vpetje čevlja 6. Nadalje je na zgornji površini 30 zadnje nosilne plošče 3 pričvrščen zadnji sklop 72 vezi 7, ki med drugim obsega vzmetno podprt držalni element 720 za vpetje čevlja 6. Omenjena elementa 710, 720 vezi 7 sta kot rečeno vzmetno podprta in z vnaprej določeno silo pritisnjena proti čevlju 6, obenem pa sta zmožna to silo ohranjati navzlic razmeroma majhnim spremembam njune medsebojne oddaljenosti.

Pritrdilni sklop 1 platforme po izumu sestoji iz elastično deformabilne osnovne plošče 11, ki bodisi enodelna ali sestoji iz več delov, je pričvrščena na zgornjo površino 50 smučke 5, kot tudi iz pozicionimih plošč 12, 13, ki sta v vzdolžni smeri smučke 5 premakljivi vzdolž ustreznih vodil 112, 113 osnovne plošče in zatem v prikazanem primeru s pomočjo niza ustrezno razvrščenih lukenj 114 in slednjim ustreznih vijakov 114 in utrdljivi v vsakokrat izbranem položaju, ki je odvisen od velikosti vsakokrat uporabljenega smučarskega čevlja 6.

Deformabilnost omenjene osnovne plošče 11 je tolikšna, da je tudi po pričvrstitvi plošče 11 na smučko 5 upogibanje slednje še vedno neovirano, kar pomeni, da se po pričvrstitvi osnovne plošče 11 na smučko 5 upogibna togost smučke 5 praktično ne spremeni. V ta namen osnovna plošča 11 vsaj v osrednjem območju 110 obsega vsaj eno upogibno oslabitev 111.

Kot je bilo omenjeno, sta prednja nosilna plošča 2 in zadnja nosilna plošča 3 z na sebi pritrjenima sklopoma 71, 72 vezi 7 preko vsakokrat dvojice členkasto vpetih ročic 21, 22; 31, 32 povezana s pritrdilnim sklopom 1, namreč s pozicionimima ploščama 12, 13, ki sta velikosti čevlja 6 ustrezno na vsakokrat izbrani medsebojni oddaljenosti pričvrščeni na osnovni plošči 11 pritrdilnega sklopa 1.

Pri tem bo strokovnjaku razumljivo, da vsaka od ročic 21, 22; 31, 32 vsaj za potrebe razumevanja obravnavanega izuma lahko pomeni bodisi enovito in dovolj togo ročico ali sestavljeno ročico, ki je formirana iz niza med seboj vsaj približno vzporedno razmaknjenih in dovolj togo povezanih ter skupaj t.j. sočasno okoli vsaj ene skupne osi zasukljivih lamel ali vzvodov.

Nadalje je za potrebe razumevanja izuma privzeto, da izraz notranji ročici 21, 31 opredeljuje najbližje druga drugi razporejeni ročici prednje nosilne plošče 2 in zadnje nosilne plošče 3, medtem ko izraz zunanji ročici 22, 32 opredeljuje najdlje druga od druge razporejeni ročici prednje nosilne plošče 2 in zadnje nosilne plošče 3.

Z namenom pritrditve prednje nosilne plošče 2 na pripadajočo pozicionimo ploščo 12 preko omenjenih ročic 21, 22 sta za potrebe vpetja slednjih na pozicionimi plošči 12 predvideni vrtišči 210, 220, ki se nahajata na liniji L₂, ki poteka vsaj približno v vzdolžni smeri smučke 5 in torej vsakokrat na vsaj približno enakomernem odmiku od nevtralne upogibne linije smučke 5 ne glede na to ali je slednja upogibno deformirana (Sl. 5) ali ne (Sl. 1). Pri tem je zunanja ročica 22 po eni strani zasukljivo vpeta v omenjenem vrtišču 220 na pripadajoči pozicionimi plošči 12 in po drugi strani prav tako zasukljivo v vrtišču 202 na prednji nosilni plošči 2, pri čemer se nazadnje omenjeno vrtišče 202 nahaja pod linijo L₂, ki povezuje obe vrtišči 210, 220 ročic 21, 22 na prednji pozicionimi plošči 12. Obenem je notranja ročica 21 po eni strani zasukljivo vpeta v omenjenem vrtišču 210 na pripadajoči pozicionimi plošči 12 in po drugi strani prav tako zasukljivo v vrtišču 201 na prednji nosilni plošči 2, pri čemer se nazadnje omenjeno vrtišče 202 pri upogibno nedeformirani smučki 5 nahaja pod linijo L₂, ki povezuje obe vrtišči ročic 21, 22 na prednji pozicionimi plošči 12 (Sl. 1), pri upogibno deformirani smučki 5 pa nad omenjeno linijo L₂ (Sl. 5).

Povsem analogno sta zaradi pritrditve zadnje nosilne plošče 3 na pripadajočo pozicionimo ploščo 13 preko omenjenih ročic 31, 32 za potrebe vpetja slednjih na pozicionimi plošči 13 predvideni vrtišči 310, 320, ki se nahajata na liniji L₃, ki poteka vsaj približno v vzdolžni smeri smučke 5 in torej vsakokrat na vsaj približno enakomernem odmiku od nevtralne upogibne linije smučke 5 ne glede na to ali je slednja upogibno deformirana (Sl. 5) ali ne (Sl. 1). Pri tem je zunanja ročica 32 po eni strani zasukljivo vpeta v omenjenem vrtišču 320 na pripadajoči pozicionimi plošči 13 in po drugi strani prav tako zasukljivo v vrtišču 302 na zadnji nosilni plošči 3, pri čemer se nazadnje omenjeno vrtišče 302 nahaja pod linijo L₃, ki povezuje obe vrtišči ročic 31, 32 na zadnji pozicionimi plošči 13. Obenem je notranja ročica 31 po eni strani zasukljivo vpeta v omenjenem vrtišču 310 na pripadajoči pozicionimi plošči 13 in po drugi strani prav tako zasukljivo v vrtišču 302 na zadnji nosilni plošči 3, pri čemer pa se nazadnje omenjeno vrtišče 302 pri upogibno nedeformirani smučki 5 nahaja pod linijo L₃, ki povezuje obe vrtišči ročic 31, 32 na zadnji pozicionimi plošči 13 (Sl. 1), pri upogibno deformirani smučki 5 pa nad omenjeno linijo L₃ (Sl. 5).

Po vgradnji platforme po izumu je torej na zgornji površini 50 smučke 5 pričvrščen pritrdilni sklop 1 (Sl. 1), pri čemer je osnovna plošča 11 pritrjena na zgornji površini 50 smučke 5, na omenjeni osnovni plošči 11 pa sta na ustrezni medsebojni razdalji pričvrščeni prednja pozicionima plošča 12 z vrtiščem 220 zunanje ročice 22 in vrtiščem 210 notranje ročice 21 (Sl. 2 in 4) ter zadnja pozicionima plošča 13 z vrtiščem 320 zunanje ročice 32 in vrtiščem 310 notranje ročice 31 (Sl. 2 in 3). Ko v med vpenjalna elementa 710, 720 prednjega in zadnjega dela 71, 72 smučarske vezi 7 vpnemo smučarski čevelj 6, sta omenjena elementa 71, 720 vsak s svoje strani pritisnjena proti smučarskemu čevlju 6, nosilni plošči 2, 3 pa sta zahvaljujoč teži smučarja pritisnjeni v naleganje na pozicionimih ploščah 12, 13, pri čemer se zunanji ročici 22, 32 nahajata v približno vertikalnem položaju, notranji ročici 21, 32 pa v približno horizontalnem položaju, natančneje v rahlo odklonjenem položaju pod linijama L₂, L₃, tako da se vrtišči 201, 302 nahajata pod omenjenima linijama L₂, L₃. Tako stanje (SL 1 do 4) ustreza bodisi statičnemu stanju ali tudi stanju med vožnjo smučke 5 po ravnem in gladkem terenu, kadar je smučka 5 praktično neobremenjena oz. vsaj praktično nedeformirana. V takem stanju načeloma uvodoma opredeljena problematika niti ni zaznavna.

Problemi nastopijo, ko je smučka 5 izpostavljena vsaj statičnim upogibnim obremenitvam (Sl. 5), še zlasti pa izrazito dinamičnim obremenitvam in ekstremnim deformacijam, do česar prihaja v zavojih, še zlasti v kombinaciji s hitro vožnjo po neravnem terenu. Na Sl. 5 je taista smučka 5 s prigrajeno platformo ponazorjena v takem stanju ekstremne upogibne deformacije.

Kot je razvidno na omenjeni Sl. 5, osnovna plošča 1 voljno sledi upogibnim deformacijam smučke 5 in se tudi sama temu ustrezno deformira praktično brez slehernega vpliva ali vsaj brez znatnega vpliva na upogibanje same smučke 5. Pozicionimi plošči 12, 13 sta pričvrščeni vsaka na svojem koncu osnovne plošče 11 in tem deformacijam zlahka sledita z ustreznim zasukom iz predhodno obravnavanega položaja v položaj, kakršen pač vsakokrat ustreza deformirani osnovni plošči 11.

Smučarski čevelj 6 je načeloma tog in se deformacijam smučke 5 ni zmožen prilagajati. Navzlic ekstremni upogibni deformaciji smučke 5 in znatnemu zmanjšanju dolžine na zgornji površini 50 pa zahvaljujoč zasuku notranjih ročic 21,31 nosilni plošči 2, 3 skupaj s pripadajočima deloma 71, 72 smučarske vezi 7 v odnosu na čevelj 6 tudi pri upognjeni smučki 5 ostaneta v nespremenjenem položaju vzporedno s spodnjo površino čevlja 6, kar privede do določenega povečanja stojne višine glede na zgornjo površino 50 deformirane smučke 5, ki naj bi v praksi predvidoma znašalo do 18 mm, obenem pa pripomore k ohranitvi ravnotežja, kar je v zavoju še kako pomembno.

Zaradi omenjenega skrajšanja dolžine smučke 5 v območju njene zgornje površine 50 kot posledice upogibnih deformacij bi v splošnem pričakovali, da se navzlic zasuku notranjih ročic 21, 31 zmanjša razdalja med deloma 71, 72 smučarske vezi 7, ki bi jo sicer teoretično morala kompenzirati vzmetno podprta vpenjalna elementa 710, 720, kar v praksi navzlic temu in vzmetnemu podprtju navkljub privede do učinka zagozde, ko se namreč čevelj zagozdi med oba sklopa 71, 72 vezi 7, kar potem otežuje upogibanje smučke. Pri platformi po izumu je tovrsten efekt preprečen zahvaljujoč možnosti zasuka zunanjih ročic 22, 32 okoli vrtišč 220, 320, ki zadostuje za kompenzacijo omenjenih skrčkov na površini 50 smučke 5, kar pomeni, da tudi med ekstremnim upogibanjem smučke razdalja med obema sklopoma 71, 72 vezi 7 ostaja praktično nespremenjena.

Kot rečeno, sta notranji ročici 21, 31 premakljivi iz izhodiščnega položaja, ko se vrtišči 201, 301 nahajata pod linijama L₂, L₃, v odklonjen položaj, ko se vrtišči 201, 301 nahajata nad linijama L₂, L₃, in obratno. Zaradi ekscentričnega vpetja nosilnih plošč 12, 13, v vrtiščih 202, 302, ki sta v vrtiščih 220, 320 zasukljivo vpeti pod linijama L₂, L₃, med deformiranjem smučke 5 vrtišči 201, 301 prečkata omenjeni liniji, pri čemer vsak tak prehod pomeni prehod preko mrtve točke, ki v trenutku zaduši celo najbolj neugodne vibracije, kadar se le-te pojavijo.

Claims (6)

1. PATENTNI ZAHTEVKI

   1. Platforma za pritrditev smučarske vezi (71) na smučko (5), sestoječa iz pritrdilnega sklopa (1), ki obsega vsaj osnovno ploščo (11), ki prirejena za pritrditev na zgornjo površino (50) smučke (5) v vsakokrat izbranem območju pritrditve smučarske vezi (7), omenjen pritrdilni sklop (1) pa je pri tem prirejen za prejem za držanje smučarskega čevlja (6) v želenem položaju predvidenih prednjega sklopa (71) in zadnjega sklopa (72) smučarske vezi (7), označena s tem, daje elastično deformabilna osnovna plošča (11) prirejena za prejem prednje pozicionime plošče (12) in zadnje pozicionime plošče (13), katerih položaj na omenjeni osnovni plošči (11) je možno izbrati v odvisnosti od želenega položaja obeh sklopov (71, 72) smučarske vezi (7), daje nadalje na prednji pozicionimi plošči (12) predvidena prednja nosilna plošča (2), ki je predvidena za prejem prednjega sklopa (71) smučarske vezi (7) in s prednjo pozicionimo ploščo (12) povezana preko dvojice po eni strani v vrtiščih (210, 220) na pripadajoči pozicionimi plošči (12) in po drugi strani v vrtiščih (201, 202) na omenjeni nosilni plošči (2) členkasto vpetih ročic (21, 22), namreč notranje ročice (21) in zunanje ročice (22), in daje na zadnji pozicionimi plošči (13) predvidena zadnja nosilna plošča (3), ki je predvidena za prejem zadnjega sklopa (72) smučarske vezi (7) in z zadnjo pozicionimo ploščo (13) povezana preko dvojice po eni strani v vrtiščih (310, 320) na pripadajoči pozicionimi plošči (13) in po drugi strani v vrtiščih (301, 302) na omenjeni nosilni plošči (3) členkasto vpetih ročic (31, 32), namreč notranje ročice (31) in zunanje ročice (32).
2. 2. Platforma po zahtevku 1, označena s tem, da se vrtišče (210) notranje ročice (21) in vrtišče (220) zunanje ročice (22) na prednji pozicionimi plošči (12) nahajata na liniji (L₂), ki poteka vsaj približno v vzdolžni smeri smučke (5), vrtišče (202) zunanje ročice (22) na prednji nosilni plošči (2) se nahaja pod omenjeno linijo (L₂), vrtišče (201) notranje ročice (21) na prednji nosilni plošči (2) pa se pri upogibno nedeformirani smučki (5) nahaja pod omenjeno linijo (L₂), pri upogibno deformirani smučki (5) pa nad omenjeno linijo (L₂), medtem ko se vrtišče (310) notranje ročice (31) in vrtišče (320) zunanje ročice (32) na zadnji pozicionimi plošči (13) nahajata na liniji (L₃), ki poteka vsaj približno v vzdolžni smeri smučke (5), vrtišče (302) zunanje ročice (32) na zadnji nosilni plošči (3) se nahaja pod omenjeno linijo (L₃), vrtišče (301) notranje ročice (31) na zadnji nosilni plošči (3) pa se pri upogibno nedeformirani smučki (5) nahaja pod omenjeno linijo (L₃), pri upogibno deformirani smučki (5) pa nad omenjeno linijo (L₃).
3. 3. Platforma po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, daje vsakokratna ročica (21, 22; 31, 32) zasnovana kot ustrezno toga enovita ročica.
4. 4. Platforma po zahtevku 1 ali 2, označena s tem, da vsakokratna ročica (21, 22; 31, 32) sestoji iz vsaj dveh med seboj togo povezanih in sočasno okoli taistih osi zasukljivih lamel ali vzvodov.
5. 5. Platforma po enem od predhodnih zahtevkov, označena s tem, da enodelna ali večdelna osnovna plošča (11) obsega vsaj eno vzdolžno vodilo (112, 113), v območju katerega sta na osnovno ploščo (11) pritrjeni prednja pozicionima plošča (12) in zadnja pozicionima plošča (13), ki sta vzdolž omenjenega vodila (112, 113) premakljivi in zatem fiksirani v vsakokrat izbranem položaju.
6. 6. Platforma po zahtevku 5, označena s tem, da je za fiksiranje pozicionimih plošč (12, 13) v vsakokrat izbran položaj na osnovni plošči (11) predviden niz ustrezno razvrščenih lukenj (114) v osnovni plošči (11), ki so prirejene za prejem ustreznih vijakov (115) za fiksiranje vsakokratne pizicionime plošče (12, 13).