Dihotomija človeškega in živalskega: Salustij in njegovi zgledi

Prolog Salustijeve prve temeljne monografije Katilinova zarota se začne ne kot pričakovani zgodovinopisni prolog temveč kot problematičen akademski diskurz, utemeljen na številnih antitetično postavljenih parih, med katerimi je prvi in najbolj izpostavljeni par človek in žival. Vse, kar sledi, je utemeljeno na tej dihotomiji, ki počiva na konceptu opozicije med dvema diametralno nasprotnima poloma: živalsko sužnostjo in tlako najbolj naravnim vzgibom, ter človeško (z)možnostjo, da svojo življenjsko silo investira v višje in trajnejše pridobitve. Iz Salustijevih besed v tem prologu, ki je obenem tudi tako rekoč avtorjev testament, veje odnos do aktivnega življenja v javnosti, poleg očitnih rimskih analogij pa nas zanimajo tudi morebitne grške vzporednice.