Donava in Sava pri Strabonu in v napisih

9 Marjeta Šašel Kos Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih Donava Strabon iz Amaseje v Pontu (rojen je bil po letu 63 pr . Kr .) po pravici velja za najpomembnejšega antičnega geografa, saj njegova Geografija, ki je v veliki meri ohranjena in velja za pravo zakladnico tedanjega geografskega znanja, obsega 17 knjig, v njih pa je zbranih ogromno podatkov, ne le zemljepisnih, temveč tudi zgodovinskih, etnografskih in mitoloških . Strabon je bil tudi zgo­ dovinar, ki je nadaljeval Polibijevo Zgodovino in napisal svojo v 47 knjigah, vendar so njegovi Zgodovinski zapiski žal zgubljeni . Nekaj podatkov je ohra­ njenih v njegovi Geografiji .1 Ko vrednotimo Strabonove geografske opise in podatke, ugotavljamo, da njegove navedbe in lokacije niso vedno natančne; tega namreč od antične geografije ne moremo pričakovati kot nekaj samo­ umevnega in njegove (ne)natančnosti ne moremo presojati z merili moderne geografske vede . Treba se je zavedati, da je veliko pomankljivost geografije starega veka predstavljalo pomanjkanje (natančnih) zemljevidov, saj so bili tisti, ki so tedaj obstajali, približni, shematični in vrh vsega silno redki . Tudi znameniti t . i . Agripov zemljevid je bil verjetno zelo linearen in z današnjega vidika več kot pomankljiv .2 Kartografija je bila šele v zametkih in to tudi po­ jasnjuje, zakaj so skozi vso antiko celo najbolj izkušeni vojaški poveljniki, zgodovinarji in geografi na področju zemljepisa delali velike napake .3 Strabo­ novo pomankljivo geografsko znanje je razvidno tudi iz opisov rek in poti v vzhodnoalpskem prostoru; zanesljivost njegovih podatkov je odvisna predvsem od virov, ki jih je uporabljal . Eden najpomembnejših je bil poleg Polibija stoi­ ški filozof in zgodovinar Pozejdonij (ok . 135 do ok . 51 pr . Kr .), ki ga je zelo zanimala tudi geografija in je prepotoval veliko tedaj znanega sveta .4 1 2 3 4 Dueck, Strabo of Amasia; Dueck, Lindsay in Pothecary, Strabo’s Cultural Geography . Brodersen, Terra Cognita, 18 in sl ., 268 in sl ., o Strabonu: 280–84; Idem, »The presentation of geographical knowledge« . Brodersen, Terra Cognita, 26–28; Talbert, »Cartography and Taste« . Glej o Strabonu op . 1 in Engels, Augusteische Oikumenegeographie . 10 ⏐ Marjeta Šašel Kos Strabon Donavo omenja na več mestih, saj je veljala za najpomembnejšo evropsko reko, zanimivi pa so predvsem podatki iz 7 . knjige, ki jo je posvetil v veliki meri Balkanskemu polotoku in območjem, ki se nanj neposredno navezujejo . Donavo kot pomembno mejno reko omenja že na začetku knjige, ko opredeli geografski obseg prostora, ki ga je v knjigi opisal . Pravi takole: λείπεται δὲ τὰ πρὸς ἕω μὲν τὰ πέραν τοῦ Ρήνου μέχρι τοῦ Τανάιδος καὶ τοῦ στόματος τῆς Μαιώτιδος λίμνης͵ καὶ ὅσα μεταξὺ τοῦ Ἀδρίου καὶ τῶν ἀριστερῶν τῆς Ποντικῆς θαλάττης μερῶν ἀπολαμβάνει πρὸς νότον μέχρι τῆς Ἑλλάδος καὶ τῆς Προποντίδος ὁ Ἴστρος· διαιρεῖ γὰρ οὗτος ἅπασαν ὡς ἐγγυτάτω δίχα τὴν λεχθεῖσαν γῆν͵ μέγιστος τῶν κατὰ τὴν Εὐρώπην ποταμῶν͵ ῥέων πρὸς νότον κατ΄ ἀρχάς͵ εἶτ΄ ἐπιστρέφων εὐθὺς ἀπὸ τῆς δύσεως ἐπὶ τὴν ἀνατολὴν καὶ τὸν Πόντον . ἄρχεται μὲν οὖν ἀπὸ τῶν Γερμανικῶν ἄκρων τῶν ἑσπερίων͵ πλησίον δὲ καὶ τοῦ μυχοῦ τοῦ Ἀδρι­ ατικοῦ͵ διέχων αὐτοῦ περὶ χιλίους σταδίους· τελευτᾷ δ΄ εἰς τὸν Πόντον οὐ πολὺ ἄπωθεν τῶν τοῦ Τύρα καὶ τοῦ Βορυσθένους ἐκβολῶν͵ ἐκκλίνων πως πρὸς ἄρκτους . (7 .1 .1 C 289) Preostala območja5 so tista, ki se proti vzhodu in prek Rena raztezajo vse do reke Tanais in izliva jezera Meotide,6 kot tudi vsa tista, ki se nahajajo med Jadranskim morjem in ozemljem na levi obali Črnega morja . Ta prostor od prej obravnavanih območij razmejuje reka Ister, razteza pa se proti jugu vse do Grčije in Propontide . Reka, ki je največja v Evropi, dejansko deli skoraj vse omenjeno ozemlje na dva dela . Sprva teče proti jugu, nato pa se usmeri naravnost od zahoda proti vzhodu in Črnemu morju . Izvira na zahodnem koncu Germanije, kar je tudi blizu skrajnemu zgornjemu koncu Jadranskega morja, ki je oddaljeno od izvirov nekako 1000 stadijev .7 Tok Istra se konča v Črnem morju ne prav daleč od izlivov rek Tirasa8 in Boristena,9 s tem da se obrne nekoliko proti severu . Pomembnosti Donave kot ene največjih rek se je zavedal že Herodot, ki ome­ nja, da je Ister od vseh njemu znanih rek najpomembnejši, in da izvira nekje na zahodu .10 Njegove izvire je odkril šele Tiberij leta 15 pr . Kr ., kot piše Strabon, in so oddaljeni dan hoda od Bodenskega jezera .11 Podobno pomembno mesto kot Strabon ji je kakih 150 let pozneje priznaval tudi zgodovinar Apijan, ki v svojem delu omenja presenetljivo veliko geografskih podatkov . Že v uvodu pravi, da sta v Evropi dve reki, Ren in Ister, ki omejujeta rimski imperij, čeprav 15 16 17 18 19 10 11 Sc . po Iberiji, keltskih in italskih ljudstvih . Tj . Azovsko morje . To je 185 km, dejansko pa več kot 500 . Tj . Dnjester . Tj . Dnjeper . 4 .48 . 7 .1 .5 C 292 . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ je nekaj ljudstev pod rimsko oblastjo tudi onkraj teh rek, in sicer onstran Rena nekaj Keltov, onstran Istra pa nekaj Getov, ki se imenujejo Dačani (gl . sliko 1) . Ren se izliva v severni ocean, medtem ko Ister teče v Črno morje .12 Slika 1: Dolgi tok Donave in njena delta v območju izliva reke v Črno morje . Računalniška grafika: Mateja Belak . Strabon za reko večinoma uporablja med Grki uveljavljeno tračansko ime Istros, vendar pa v 7 . knjigi razloži, da ima dve imeni, in da se za zgornji tok uporablja predvsem ime Danuvij . Danuvij je verjetno keltsko ime .13 Strabon pravi takole: Ρεῖ δὲ δι΄ αὐτῶν Μάρισος ποταμὸς εἰς τὸν Δανούιον͵ ᾧ τὰς παρασκευὰς ἀνεκόμιζον οἱ Ρωμαῖοι τὰς πρὸς τὸν πόλεμον· καὶ γὰρ τοῦ ποταμοῦ τὰ μὲν ἄνω καὶ πρὸς ταῖς πηγαῖς μέρη μέχρι τῶν καταρακτῶν Δανούιον προσηγόρευον͵ ἃ μάλιστα διὰ τῶν Δακῶν φέρεται͵ τὰ δὲ κάτω μέχρι τοῦ Πόντου τὰ παρὰ τοὺς Γέτας καλοῦσιν Ἴστρον· ὁμόγλωττοι δ΄ εἰσὶν οἱ Δακοὶ τοῖς Γέταις . παρὰ μὲν οὖν τοῖς Ἕλλησιν οἱ Γέται γνωρίζονται μᾶλλον διὰ τὸ συνεχεῖς 12 13 Praef . 4 .15–16 . K tračanskemu in keltskemu imenu reke prim . Katičić, »Podunavlje i Jadran«, 78 (= Illyricum Mythologicum, 40) . 11 12 ⏐ Marjeta Šašel Kos τὰς μεταναστάσεις ἐφ΄ ἑκάτερα τοῦ Ἴστρου ποιεῖσθαι καὶ τοῖς Μοισοῖς ἀναμεμῖχθαι . (3 .13 C 304–305) Reka Marisos14 teče skozi njihova območja15 v Danuvij, po katerem so Rimljani prevažali orožje in opremo za vojno . Z imenom Danuvij so namreč poimenovali zgornji tok reke, od tam, kjer je izvirala, pa vse do kataraktov, to je namreč tisti del reke, ki teče čez območje Dačanov, Ister pa se imenuje spodnji tok reke, ki teče čez ozemlje Getov od kataraktov do Črnega morja (Dačani govorijo isti jezik kot Geti) . Med Grki so bolj znani Geti, ker stalno selijo svoja bivališča z ene strani Istra na drugo, in prebivajo med Tračani in Mizijci . Dolgo namreč ni bilo znano, da gre le za eno reko . Na podoben način razloži obe imeni za Donavo tudi Apijan,16 vendar sam uporablja za reko le v grščini uveljavljeno ime Istros (polatinjena oblika je Ister); poudaril je, da se tako imenuje predvsem njen spodnji tok . Reka je, kot pravi Apolonij z Rodosa, nekoč razmejevala Tračane od Skitov;17 tam namreč teče skozi grško govoreče dežele poznejše province Spodnje Mezije . Apijan razliko v obeh imenih za reko omenja, ko govori o Oktavijanovi ilirski vojni v letih 35–33 pr . Kr . ter o zavzetju Segeste/Siscije (Sisak) . Pravi takole: διὸ καὶ μάλιστα αὐτῆς ἔχρῃζεν ὁ Καῖσαρ͵ ὡς ταμιείῳ χρησόμενος ἐς τὸν Δακῶν καὶ Βαστερνῶν πόλεμον͵ οἳ πέραν εἰσὶ τοῦ Ἴστρου͵ λεγομένου μὲν ἐνταῦθα Δανουβίου͵ γιγνομένου δὲ μετ΄ ὀλίγον Ἴστρου . ἐμβάλλει δ΄ ὁ Σάος ἐς τὸν Ἴστρον· καὶ αἱ νῆες ἐν τῷ Σάῳ Καίσαρι ἐγίγνοντο͵ αἳ ἐς τὸν Δανούβιον αὐτῷ τὴν ἀγορὰν διοίσειν ἔμελλον . (Illyr . 22 .65–66) Cezar18 se je še posebej hotel polastiti tega mesta, ker ga je nameraval uporabiti kot skladišče za vojno proti Dačanom in Bastarnom, ki živijo onstran Istra . Reka se tamkaj imenuje Danubij, nekoliko niže pa postane Ister . Vanj se izliva Savus; Cezar je dal na tej reki zgraditi ladje, ki naj bi mu prepeljale živež do Danubija . Ime Danuvius/Danubius se je uporabljalo predvsem za zgornji tok reke do kataraktov pri tako imenovanih Železnih vratih pod Singidunom (Beograd), kot piše tudi Pomponij Mela .19 Da gre dejansko za eno reko, so Rimljani spo­ znali šele proti koncu 1 . stoletja pr . Kr ., ko so na svojih osvajalnih pohodih končno prodrli tako daleč .20 14 15 16 17 18 19 20 Verjetno Mureš . Tj . območja Getov in Dačanov . Illyr . 22 .65 . Argonautica 4 .288 . Sc . Oktavijan, poznejši cesar Avgust . 2 .8 . O pomembnosti Donave glej Dion, Aspects politiques, 242–45 . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ Pri Evstatiju in Štefanu iz Bizanca pa je ohranjen še en podatek iz Strabo­ na, ki je v Strabonovem delu sicer izgubljen . Zelo verjetno izvira iz njegove 7 . knjige in se v Evstatijevi verziji glasi takole: Φησὶ δὲ ὁ αὐτὸς Γεωγράφος καὶ ὅτι ὁ Ἴστρος ποτὲ Ματόας ἐλέγετο͵ ὃ ἔστι κατὰ Ἕλληνας ἄσιος· καὶ ὅτι πολλάκις μὲν οἱ Σκύθαι δι΄ αὐτοῦ περαιούμενοι οὐδὲν ἔπασχον͵ συμφορᾶς δέ ποτε αὐτοῖς ἐπεισπεσούσης ἡρμηνεύθη Δάνουβις ἢ Δάνουσις . . . (fr . 31a)21 Isti Geograf22 tudi pravi, da se je Ister nekoč imenoval »Matoas«, kar v grščini pomeni »aisios« (srečo prinašajoč);23 ter da so Skiti, čeprav so reko pogosto prečkali, ne da bi se jim zgodilo karkoli slabega, nekoč utrpeli nesrečo in spremenili ime reke v Danusis ali Danubis, kot da bi bila ona kriva za nezgodo, ki jih je doletela . . . Skitsko ime za Donavo, Matoas, omenja v enakem kontekstu tudi gramatik Elij Herodijan .24 Iz omenjenih odlomkov je razvidno, da je imela Donava v antiki vsaj tri imena, gotovo pa jih je imela še več, glede na to, koliko različnih ljudstev je živelo vzdolž njenega dolgega toka . V rimskih časih so Donavo po božje častili in si jo predstavljali pooseblje­ no kot boga Danuvija; reke so bile v antiki pogosto moškega spola . Ikonograf­ sko je bilo rečno božanstvo upodobljeno podobno kot grški rečni bog Aheloj, namreč kot (starejši) mož z brado in dolgimi valovitimi lasmi, ki naj bi spomi­ njali na rečne valove . Že pred časom je bilo ob Donavi najdenih več zanimivih posvetil Danuviju . V Ristissnu med krajema Ulm in Biberach v provinci Re­ tiji, morda v kakšnem obrečnem svetem kraju, je leta 201 v čast vladarske hiše neki Priman (Primanus), Sekundov sin ali suženj postavil oltar Jupitru in Da­ nuviju .25 Drugo posvetilo, v katerem se je neki Tiberij Aterij Kalinik (Ti . Ate­ rius Callinicus) priporočal »Danuviju, ki teče navzdol«, je bilo odkrito v Akvin­ ku (danes O­Buda v Budimpšti) .26 V Akvinku je bil legijski tabor, ob njem pa je živelo še živahno in bogato mesto, ki je bilo sedež Spodnje Panonije, s prebivalstvom od vsepovsod iz rimskega imperija . Aterijevo tretje ime (cogno­ men) je grško, očitno je prišel iz ene grško govorečih vzhodnih provinc, od koder so se ljudje priseljevali predvsem po markomanskih vojnah za časa 21 22 23 24 25 26 Eust ., Dion . 268 .44–269 . 7 (GGM 2, 298: str . 268–269); glej tudi 31b [Steph . Byz ., s .v . Δάνουβις], kar je skrajšano besedilo frg . 31a; morda nobeden od njiju na sodi v 7 . knjigo: Radt, Strabons Geographika, 385; prim . Baladié, Strabon, str . 181 frg . 60 in str . 252, ki ga tudi skrbi avtentičnost fragmentov . Nekateri poznoantični avtorji so Strabona imenovali Geograf, ker je zanje poosebljal antič­ ni zemljepis . Baladié, Strabon, 181, raje bere ἄσιος, blaten . De prosodia catholica, v: Uhlig, Grammatici Graeci, 52 vr . 28 . ILS 3912 = CIL III 5863 . Danuvio defluenti: ILS 3911 = CIL III 3416 . 13 14 ⏐ Marjeta Šašel Kos Marka Avrelija, oz . so prihajali v mesto z vojaštvom . V Vindoboni (Dunaj) je bil najden oltar, posvečen Jupitru, Neptunu, Salaceji (njegovi družici), Nimfam, verjetno Danuviju, katerega ime je le fragmentarno ohranjeno, in nato še Agav­ nu (manj znanemu vodnemu božanstvu) in vsem bogovom in boginjam .27 Nedaleč od antične Murse (zdaj Osijek), v Tenji pri Osijeku, na širšem območ­ ju izliva Drave v Donavo, pa je bilo najdeno posvetilo obema rečnima bogo­ voma, Danuviju in Dravu .28 Sava ali Noar Strabon omenja tudi Savo in sicer v petem poglavju iste 7 . knjige, v kateri je opisal Donavo . Rimljani so območje Panonije, kjer se je nahajala Segestika/ Siscija (Sisak), spoznali šele razmeroma pozno, ne pred koncem 2 . stoletja pr . Kr . Pred osvojitvijo mesta v času ilirske vojne pod Oktavijanom leta 34 pr . Kr . so Rimljani le dvakrat prodrli do tega prostora .29 Zemljepisna imena so bila Rimljanom vsa nova, pred njihovim posegom v ta prostor so bila znana le iz grških virov . Strabon je moral grška in rimska poročila uskladiti in pravilno identificirati kraje, ki jih je navajal .30 Savo omenja v besedilu, v katerem govo­ ri o prostoru med Akvilejo in Segestiko ter o trgovini, ki se je odvijala med obema mestoma (slika 2): Slika 2: Trgovska pot Akvileja (Tergeste) – Okra – Navport – Segestika . Računalniška grafika: Mateja Belak . ἡ δὲ Σεγεστικὴ πόλις ἐστὶ Παννονίων ἐν συμβολῇ ποταμῶν πλειόνων͵ ἁπάντων πλωτῶν͵ εὐ φυὲς ὁρμητήριον τῷ πρὸς Δακοὺς πολέμῳ· 27 28 29 30 CIL III 14359,27 . CIL III 10263 . Šašel Kos, Appian, 383 in sl . Aly, Strabonis Geographica, 299 . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ ὑποπέπτωκε γὰρ ταῖς Ἄλπεσιν͵ αἳ διατείνουσι μέχρι τῶν Ἰαπόδων͵ Κελτικοῦ τε ἅμα καὶ Ἰλλυρικοῦ ἔθνους· ἐντεῦθεν δὲ καὶ ποταμοὶ ῥέουσι πολλοὶ καταφέροντες εἰς αὐτὴν τόν τε ἄλλον καὶ τὸν ἐκ τῆς Ἰταλίας φόρτον . εἰς γὰρ Ναύπορτον ἐξ Ἀκυληίας ὑπερτιθεῖσι τὴν Ὄκραν εἰσὶ στάδιοι τριακόσιοι πεντήκοντα͵ εἰς ἣν αἱ ἁρμάμαξαι κατάγονται͵ τῶν Ταυρίσκων οὖσαν κατοικίαν· ἔνιοι δὲ πεντακοσίους φασίν . ἡ δ΄ Ὄκρα ταπεινότατον μέρος τῶν Ἄλπεών ἐστι τῶν διατεινουσῶν ἀπὸ τῆς Ραιτικῆς μέχρι Ἰαπόδων· ἐντεῦθεν δ΄ ἐξαίρεται τὰ ὄρη πάλιν ἐν τοῖς Ἰάποσι καὶ καλεῖται Ἄλβια . ὁμοίως δὲ καὶ ἐκ Τεργέστε κώμης Καρνικῆς ὑπέρθεσίς ἐστι διὰ τῆς Ὄκρας εἰς ἕλος Λούγεον καλούμενον . πλησίον δὲ τοῦ Ναυπόρτου ποταμός ἐστι Κορκόρας ὁ δεχόμενος τὰ φορτία· οὗτος μὲν οὖν εἰς τὸν Σάβον ἐμβάλλει͵ ἐκεῖνος δ΄ εἰς τὸν Δράβον͵ ὁ δὲ εἰς τὸν Νόαρον κατὰ τὴν Σεγεστικήν . ἐντεῦθεν δ΄ ἤδη ὁ Νόαρος πλήθει προσλαβὼν τὸν διὰ τῶν Ἰαπόδων ῥέοντα ἐκ τοῦ Ἀλβίου ὄρους Κόλαπιν συμβάλλει τῷ Δανουίῳ κατὰ τοὺς Σκορδίσκους . ὁ δὲ πλοῦς τὰ πολλὰ τοῖς ποταμοῖς ἐπὶ τὰς ἄρκτους ἐστίν . (7 .5 .2 C 313–314) Segestika je mesto Panoncev in leži ob sotočju več rek, ki so vse plovne . Njena lega je zelo primerna za bazo v vojni proti Dačanom, saj leži na vznožju Alp, ki segajo do dežele Japodov, ljudstva, ki je mešano keltsko in ilirsko . Tudi od tod pritekajo reke, ki prinašajo do Segestike veliko blaga tako iz Italije kot iz drugih dežel . Pot od Akvileje do Navporta, naselja Tavriskov,31 do koder je treba pripeljati tovorne vozove, znaša za tistega, ki potuje čez Okro, 350 stadijev,32 nekateri pravijo tudi, da 500 .33 Okra je na­ mreč najnižji del tistih Alp, ki se raztezajo od Retije do Japodov . Tam pa, pri Japodih, se gorovje spet dvigne in imenuje Albijsko . Podobno pelje pot čez Okro tudi iz karnijske vasi Tergesta na barje, imenovano Lugeon .34 Blizu Navporta teče reka Korkoras,35 ki sprejema blago . Izliva se v Savus, ta v Dravus, Dravus pa v Noar pri Segestiki . Tam Noar poveča reka Kolapis,36 ki izvira pod goro Albius37 in teče skozi deželo Japodov . Noar se izliva v Danuvij na območju Skordiskov . Te reke tečejo večinoma proti severu .38 Strabon omenja Navport v podobnem kontekstu tudi v 4 . knjigi, za katero naj bi uporabil mlajše vire,39 kjer pa Tavriskov ne povezuje z Navportom, temveč piše, da se blago po Savi brez truda prepelje v Segestiko do Panoncev 31 32 33 34 35 36 37 38 39 V rokopisih Nauponton v tožilniku, verjetno Naupontos . To je 72 km, prav: 100 km . Tj . 89 km . Verjetno Cerkniško jezero, morda Ljubljansko barje . Tj . Krka . Tj . Kolpa . Tj . Snežnik . Pripomba, da reke večinoma tečejo proti severu, je seveda napačna . Šašel, »Okra«, 17, op . 4; Lasserre, Strabon, 109–11, ki meni, da je Strabon uporabil za to mesto Azinija Poliona (Gaius Asinius Pollio), morda prek Timagena . 15 16 ⏐ Marjeta Šašel Kos in Tavriskov .40 Dejstvo, da »blizu« Navporta omenja Krko,41 ne pa Ljubljanice, verjetno kaže na njegov vir, v katerem se je odražal prazgodovinski čas, ko je bil promet po Krki zaradi velikih dolenjskih železnodobnih naselbin ob tej reki bistveno bolj pomemben kot promet po Ljubljanici .42 Vse pri Strabonu omenjene reke so znane, razen reke Noar; Strabon je edini antični avtor, ki jo omenja, in sicer ne le na tem mestu, temveč tudi proti koncu istega petega poglavja 7 . knjige, kjer na kratko opiše Skordiske . Med drugim pravi: Ὤικησαν δ΄ οὗτοι παρὰ τὸν Ἴστρον διῃρημένοι δίχα͵ οἱ μὲν μεγάλοι Σκορδίσκοι καλούμενοι οἱ δὲ μικροί· οἱ μὲν μεταξὺ δυεῖν ποταμῶν οἰκοῦντες ἐμβαλλόντων εἰς τὸν Ἴστρον͵ τοῦ τε Νοάρου τοῦ παρὰ τὴν Σεγεστικὴν ῥέοντος καὶ τοῦ Μάργου (τινὲς δὲ Βάργον φασίν)͵ οἱ δὲ μικροὶ τούτου πέραν͵ συνάπτοντες Τριβαλλοῖς καὶ Μυσοῖς . (7 .5 .12 C 318) Skordiski prebivajo ob Donavi razdeljeni na dve skupini; eni se imenuje­ jo Veliki, drugi Mali . Prvi prebivajo med dvema rekama, ki se izlivata v Ister, namreč med Noarom, ki teče mimo Segestike, in Margom (ali kot pravijo nekateri, Bargom) . Mali Skordiski pa so naseljeni na drugem bre­ gu Marga43 in mejijo na Tribale in Mizijce . Geografsko in hidrografsko gledano se ta podatek ujema s Strabonovo prvo omembo Noara: teče mimo Segestike in se izliva v Donavo na območju Skor­ diskov . Strabonov vir je mogoče okvirno datirati med prvo polovico 2 . stoletja pr . Kr . (leta 181 je bila ustanovljena Akvileja) in časom Cezarjevega prokon­ zulata v obeh Galijah in Iliriku (od 59 pr . Kr . dalje), ko je naselbina Tergeste postala rimska kolonija; Strabon Tergeste namreč omenja še kot karnijsko vas .44 Ni izključeno, da je bil to Polibij, iz katerega je Strabon črpal veliko podatkov za severnojadranski in alpsko­panonski prostor,45 morda pa Pozej­ donij, ki ga je tudi veliko uporabljal in pogosto citiral .46 Kronološko zanimiv je tudi podatek o Segestiki kot bazi v vojni proti Dačanom, saj je dačanski kralj Burebista v Cezarjevem času premagal Boje in Tavriske in močno ogrozil No­ rik in Panonijo, s tem pa posredno tudi Italijo . 40 41 42 43 44 45 46 4 .6 .10 C 207 . Omemba Tavriskov je tu nenavadna, morda Skordiskov, ki so živeli ob sotočju Save in Donave . Korkoras še vedno napačno enači z Ljubljanico Baladié, Strabon, 305, ker ni poznal Sarije­ vega članka »Ljubljanica pri Strabonu« . Dular, Tecco, Jugovzhodna Slovenija, 58–60; 218 in sl . in passim . Tj . Morava . Hirt . v Caes ., Bell . Gall . 8 .24 .3; App ., Illyr . 18 .52; Fraschetti, »Per le origini«; Zaccaria, »Re­ gio X Venetia et Histria«, 150–52 . Kahrstedt, »Studien zur politischen und Wirtschaftsgeschichte«, 1–2, predlaga tudi Artemi­ dora; prim . Baladié, Strabon, 15 in sl .; Šašel Kos, »Nauportus«, 143 in sl . Grilli, »Geografia e storia«, 178–79 . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ Niso vsi Strabonovi podatki točni: Segestika (locirana je na današnji Po­ gorelec v Sisku)47 res leži blizu sotočja več rek, pri njej se Kolpa izliva v Savo;48 Odra, ki se nedaleč proč tudi izliva v Savo, pa ni plovna . Večja napaka je omemba Drave v kontekstu rek in rečnega prometa med Akvilejo in Segestiko/ Siscijo . Lahko jo razložimo zgolj z dejstvom, da je bila Drava pomembna reka v Iliriku, kar je Strabonov vir morda navedel, ko je omenil Savo .49 Zanimivo je, da je na Tabuli Peutingeriani, edinem zemljevidu ohranjenem po predlogi iz antike, po vsej verjetnosti vrisano, da se Sava izliva v Dravo (rokopis je na tistem mestu slabo viden) .50 Predvsem pa se zdi, da je nekaj narobe z Noarom, saj nobena identifikacija te reke s kakšno od rek, katere antično ime ni ohra­ njeno, ne ustreza Strabonovemu opisu . Zanimivo je, da so jo enačili celo z reko Raab, antičnim Arrabo oz . Na­ rabon,51 čeprav ta desni pritok Donave, ki izvira na avstrijskem Štajerskem in teče predvsem čez Madžarsko, nima nobene zveze s Strabonovim opisom . Ena­ ko velja za Muro, Korano in Drino .52 Več teže ima identifikacija reke Noar z Odro,53 ki je ena od treh rek v območju Segestike in bi v tem pogledu ustrezala Slika 3: Reke na območju Segestike/Siscije . Iz: Šašel, »Siscia«, 723–24 (= Opera selecta, 611) . Računalniška grafika: Mateja Belak . 47 48 49 50 51 52 53 Nazadnje Lolić, »Colonia Flavia Siscia«; Radman­Livaja, »In Segestica . . . .« . Podobno piše tudi Plinij (NH 3 .148): Colapis in Savum influens iuxta Sisciam gemino alveo insulam ibi efficit, quae Segestica appellatur . Baladié, Strabon, 305–306 . Glej za druga mnenja še Grilli, »Geografia e storia« . Za trenutno najboljšo reprodukcijo Tabule glej Weber, Tabula Peutingeriana . Tab . Peut . 4 .3; It . Ant . 261 .8; Polaschek, »Noaros« . Različne interpretacije so zbrane pri Šašel Kos, »Noarus« . Tako že Mannert, Geographie, 563; Baladié, Strabon, 306, je menil, da bi bil Noar Odra, prek spodnjega toka Save podaljšana do Donave . 17 18 ⏐ Marjeta Šašel Kos Strabonovemu opisu, vendar se ne izliva v Donavo . Poleg tega gre za manjši pritok Kolpe/Kupe (Colapis), ki ni ploven in nosi slovansko ime .54 Zelo never­ jetno bi bilo, da bi v antiki lahko to reko zamenjali za velik in ploven pritok Donave . Edino verjetna se zdi identifikacija reke Noara s spodnjim tokom Save (gl . sliko 3), kar sta predlagala že W . Kubitschek in W . Aly,55 vendar njuno mnenje v strokovni literaturi doslej ni prevladalo . Mogoče ga je podkrepiti z dodatnimi argumenti . Izhodišče za identifikacijo Noara je lahko le geografski kontekst trgovske poti Akvileja–Tergeste–Navport–Segestika/Siscija, ki ga je Strabon pravilno opisal . Noar omenja v tem kontekstu, torej ne pride v poštev nobena reka izven območja Segestike . Če Noar razložimo kot spodnji tok Save, lahko ugo­ tovimo, da se Kolapis dejansko izliva vanj pri Segestiki, le­ta pa se dejansko izliva v Donavo na območju Skordiskov, pri Singidunu (Beogradu), ki je bilo eno glavnih mest tega keltskega ljudstva . Noar je lahko starejše ime za Savo, lahko pa je tudi ime za to reko v nekem drugem jeziku, saj je imela pomemb­ na reka gotovo v različnih jezikih različna imena . Tudi za reko Cetino v Dalmaciji npr ., ki je na jugovzhodu omejevala ozemlje ljudstva Delmatov, sta izpričani dve popolnoma različni imeni, Nestos in Hippius .56 Noar pa je bilo lahko tudi starejše ime za spodnji tok Save, ki se je morda tako imenoval v času, ko njen celotni tok ljudem, ki so reko tako poimenovali, še ni bil dobro znan . Savus, Adsaluta in Saverkna Sava je bila ena najpomembnejših rek v zaledju severnega Jadrana in na jugo­ vzhodnoalpskem in panonskem prostoru, zato ni nič nenavadnega, da so vzdolž njenega toka častili boga Savusa . V antiki je imela vsaka pomembna reka svoje božanstvo, ki jo je poosebljalo, in ljudje so verovali, da jih varuje pri plovbi . Vse znane reke na našem prostoru in deloma tudi v širši okolici so bile v antiki moškega spola, poosebljala so jih, kot rečeno, moška božanstva . Savus je skupaj z bogom reke Kolpe, Kolapisom, upodobljen na poznorimskih novcih, ki so jih kovali v Sisciji (Sisku) .57 Oltarji, posvečeni Savusu, so bili doslej najdeni na štirih različnih mestih vzdolž Save, in sicer v Verneku na­ sproti Kresnic (še na ozemlju antične Emone),58 potem na območju antične Celeje v Noriku, kjer je bilo v zaselku Savi pri Podkraju nasproti Hrastnika odkrito svetišče Savusu in Adsaluti (Adsalluta),59 dalje v Andavtoniji (Ščitar­ 54 55 56 57 58 59 Dickenmann, Studien zur Hydronymie, 55–56 . Kubitschek, Itinerar-Studien, 59; napačno pa je menil, da je Drava označevala srednji tok Save; Aly, Strabon, 296 . Wilkes, Dalmatia, 5 (gl . tudi stvarno kazalo) . Webb, The Roman Imperial Coinage, Probus št . 764­66 . CIL III 3896, prim . str . 1736 in 2328, 26 = RINMS 95 . Šašel Kos, »Savus in Adsaluta« (dopolnjeno v: Pre-Roman Divinities) . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ jevo) v provinci Panoniji,60 zarotitvena svinčena ploščica s prošnjo Savusu pa je bila najdena v naslednjem panonskem mestu Sisciji . Zanimivo je predvsem svetišče Savusa in Adsalute, ki je bilo nedavno tudi deloma izkopano (prvič ga je izkopaval v začetku 20 . stoletja Walter Schmid, vendar rezultati njegovih izkopavanj niso bili objalvjeni) .61 Najdišče je namreč postalo znano konec 19 . in v začetku 20 . stoletja po petih manjših oltarjih, posvečenih Savusu in Adsaluti, in štirih, kjer je bila omenjena le Adsaluta (deseti je bil brez napisa) . Nekaj jih je bilo najdenih prav v območju svetišča na desnem bregu Save nad brzicami in nekako na sredi med dvema predeloma nevarnih slapov (predvsem Belega slapa med Trbovljami in Hrastnikom),62 deloma pa v sosednjih krajih, kjer so bili porabljeni za gradbeni material, iz­ virali pa so gotovo iz območja svetišča .63 Prvi raziskovalci so mislili, da bi Adsaluta poosebljala reko Savinjo, vendar je svetišče precej oddaljeno od Zi­ danega Mostu, kjer se Savinja izliva v Savo, tako da ta identifikacija ne pride v poštev . Adsaluto je treba povezati z brzicami in slapovi, ki so zelo oteževali promet po tem delu reke . Tu je namreč Sava tekla po razmeroma ozkem ka­ njonu in čolnarji so se med plovbo po tem delu reke po pravici čutili zelo ogrožene . Čez slapove in brzice so se priporočali posebej Adsaluti, ki so si jo predstavljali kot družico boga Savusa; Savus pa naj bi jih varoval vzdlož cele­ ga toka reke, zato so bili njegovi oltarji odkriti tudi drugod ob Savi, zunaj območja svetišča . Najzanimivejša najdba je svinčena zarotitvena ploščica, ki je bila že pred časom najdena v Sisciji, in sicer v strugi Kolpe . Kaže na vsemogočnost boga Savusa v dobrem in slabem, saj se nanj niso obračali le s prošnjo, da jih varu­ je na vožnji po reki, temveč tudi, ko so želeli, da se njihovim nasprotnikom zgodi kaj slabega . Besedilo na zarotitveni tablici, ki ni povsem čitljivo, je na­ mreč uperjeno proti nasprotnikom tistih, ki so zarotitveni tekst napisali . Zelo verjetno je šlo za trgovce, ki so si bili nasprotniki v nekem pravnem sporu; pisci, ki so navedli imena svojih tekmecev, so želeli, »da jih Savus potegne na dno, da bodo ostali brez besed in ne bodo mogli več niti govoriti niti kaj sto­ riti proti nam .«64 Nekateri med navedenimi so bili verjetno trgovci iz Siscije in sosednjih Cibal (Vinkovci), nekateri pa celo z drugih koncev imperija, celo iz oddaljene Hispanije (Španija), Galije (Francija) in Mezije (Srbija), kar kaže na »globalizacijo« rimskega imperija in trgovino, ki se je po velikih rekah odvijala na dolge razdalje; zlasti pomembne so bile reke, ki so se izlivale v Donavo . 60 61 62 63 64 AIJ 475, fot . (= CIL III 4009, prim . str . 1746 = ILS 3908/9); Knezović, »The Worship of Savus« . Krajšek in Stergar, »Keramika z rimskega svetiščnega območja« . Dular, »Sava v bronasti in železni dobi« . Nova in komentirana objava: Šašel Kos, »Savus in Adsaluta« (dopolnjeno v: Pre-Roman Divinities) . AIJ 557, fot . in risba . Glej nazadnje Marco Simón in Rodà de Llanza, »A Latin Deifixio« . 19 20 ⏐ Marjeta Šašel Kos Na pomembnost Save kaže še eno nedavno zanimivo odkritje . V Podko­ renu na Gorenjskem, ki je verjetno sodil pod upravo Emone, morda pa Viru­ na na območju Gosposvetskega polja (meje med upravnimi teritoriji antičnih mest navadno niso natančno poznane), je bila pred nekaj leti odkrita plošča s posvetilom Saverkni (Savercna), božanstvu ženskega spola, ki so jo po vsej verjetnosti častili v območju izvirov Save Dolinke v Zelencih pri Podkorenu (gl . sliko 4) .65 Plošča je bila namreč vzidana v eno od hiš v Podkorenu, zato njeno natančno najdišče ni znano . Ime boginje pa je nedvomno izpeljano iz imena Savus, zelo verjetno ga lahko štejemo za pomanjševalnico in bi utegni­ lo pomeniti »mala Sava« . To bi se lepo ujemalo s predpostavko, da je poose­ bljala izvire Save Dolinke . Zelenci so danes naravni park, v antiki pa so bili nedvomno sveti kraj . Območje se nahaja v dolini, ki deli Julijske Alpe od Karavank, ob vznožju Korenskega sedla, koder vodi pot proti antičnemu San­ tiku (Beljak/Villach), večji rimskodobni naselbini na območju Viruna, glav­ nega mesta province Norik . Slika 4: Plošča, posvečena Saverkni . Iz: Lovenjak, »Savercna« . BIBLIOGRAFIJA Seznam okrajšav AIJ 65 Hoffiller, V ., B . Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Heft I: Noricum und Pannonia Superior, Zagreb: St . Kugli, 1938 . Lovenjak, »Savercna« . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ CIL RE Corpus inscriptionum Latinarum . Pauly­Wissowa­Kroll­Mittelhaus­Ziegler, Real-Encyclopädie der classischen Altertumswissenschaft . RINMS Šašel Kos, M ., The Roman Inscriptions in the National Museum of Slovenia Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije . Situla 35 . Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1997 . Druga literatura Aly, Wolfgang . Strabonis Geographica . Bd . 4, Strabon von Amaseia . Untersuchungen über Text, Aufbau und Quellen der Geographika . Antiquitas 1 Bd . 5 . Bonn: Habelt, 1957 . Baladié, Raoul, izd . Strabon: Géographie . Tome IV, Livre VII . Texte établi et traduit par R . B . Collection des Universités de France, Assoc . G . Budé . Paris: Les Belles Lettres, 1989 . Brodersen, Kai . Terra Cognita . Studien zur römischen Raumerfassung . Spudasmata 59 . Hildesheim, Zürich, New York: Olms Verlag, 1995 . Brodersen, Kai . »The presentation of geographical knowledge for travel and transport in the Roman world . Itineraria non tantum adnotata sed etiam picta .« V: Travel and Geography in the Roman Empire, ur . Colin Adams in Ray Laurence, 7–21 . London, New York: Routledge, 2001 . Dickenmann, Ernst . Studien zur Hydronymie des Savesystems . II . Heidelberg: Carl Win­ ter, 1966 . Dion, Roger . Aspects politiques de la géographie antique . Paris: Les Belles Lettres, 1977 . Dueck, Daniela . Strabo of Amasia . A Greek Man of Letters in Augustan Rome . London in New York: Routledge, 2000 . Dueck, Daniela, Hugh Lindsay in Sarah Pothecary, ur . Strabo’s Cultural Geography . The Making of a Kolossourgia . Cambridge: Cambridge University Press, 2005 . Dular, Janez . »Sava v bronasti in železni dobi .« V: Ukročena lepotica . Sava in njene zgodbe, ur . Jože Peternel, 36–41 . Sevnica: KŠTM, 2009 . Dular, Janez, in Sneža Tecco Hvala . South-eastern Slovenia in the Early Iron Age . Settlement - Economy – Society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi . Poselitev – gospodarstvo – družba . Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 12 . Ljubljana: Za­ ložba ZRC, 2007 . Engels, Johannes . Augusteische Oikumenegeographie und Universalhistorie im Werk Strabons von Amaseia . Geographica Historica 12 . Stuttgart: Steiner, 1999 . Fraschetti, Augusto . »Per le origini della colonia di Tergeste e del municipio di Agida .« Siculorum Gymnasium 28 (1975): 319–35 . Grilli, Alberto . »Geografia e storia: le Alpi orientali in Strabone .« Quaderni ticinesi di Numismatica e Antichità classiche 14 (1985): 171–82 . Kahrstedt, Ulrich . »Studien zur politischen und Wirtschaftsgeschichte der Ost­ und Zentralalpen vor Augustus .« Nachrichten von der Gesellschaft der Wissenschaften zu Göttingen . Phil .­hist . Klasse, Heft 1 (1927): 1–36 . Berlin, 1927 . Katičić, Radoslav . »Podunavlje i Jadran u epu Apolonija Rođanina (Le bassin danubien et l’Adriatique dans l’épopée d’Apollonios de Rhodes) .« Godišnjak 7, Centar za balkanološka ispitivanja 5 (1970): 71–132 (= Illyricum Mythologicum, 31–114 . Za­ greb: Izdanja Antibarbarus, 1995) . Knezović, Ivan . »The Worship of Savus and Nemesis in Andautonia .« Arheološki vestnik 61 (2010), v tisku . 21 22 ⏐ Marjeta Šašel Kos Krajšek, Jure, in Primož Stergar . »Keramika z rimskega svetiščnega območja v Podkra­ ju pri Hrastniku (The pottery material from the Roman sanctuary area at Podkraj near Hrstnik) .« Arheološki vestnik 59 (2008): 245–77 . Kubitschek, Wilhelm . Itinerar-Studien . Denkschriften der Akad . d . Wiss . in Wien, Phil .­ ­hist . Kl . 61, 3 . Abh . Wien: A . Hölder, 1919 . Lasserre, François, izd . Strabon, Géographie, tome II (Livres III et IV) . Paris: Les Belles Lettres, 1966 . Lolić, Tatjana . »Colonia Flavia Siscia .« V: The Autonomous Towns of Noricum and Pannonia . Pannonia I . Situla 41, ur . Marjeta Šašel Kos, Peter Scherrer et al ., 131–52 . Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2003 . Lovenjak, Milan . »Savercna – a new water goddess from the Slovenian Alps .« V: Epigrafia delle Alpi . Bilanci e prospettive, ur . Elvira Migliario in Anselmo Baroni, 351–63 . Labirinti 107 . Trento: Università degli Studi di Trento . Dipart . di Filosofia, Storia e Beni culturali, 2007 . Mannert, Konrad . Geographie der Griechen und Römer . III . München: Grattenauer, 1812 . Marco Simón, Francisco, in Isabel Rodà de Llanza . »A Latin defixio (Sisak, Croatia) to the river god Savus mentioning L . Licinius Sura, Hispanus .« Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 41 (2008): 167–98 . Polaschek, Emil . »Noaros .« RE XVII, 1 (1936): 783–85 . Radman­Livaja, Ivan . »In Segestica . . . .« Prilozi Instituta za arheol . u Zagrebu 24 (2007): 153–72 . Radt, Stefan, izd . Strabons Geographika . Mit Übersetzung und Kommentar hrsg . von S . R . Bd . 2: Buch V–VIII: Text und Übersetzung, Göttingen: Vandenhoeck & Rup­ recht, 2003 . Saria, Balduin . »Ljubljanica pri Strabonu (La Ljubljanica chez Strabon) .« Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 14 (1933): 140–41 . Šašel, Jaroslav . »Okra .« Kronika 22 (1974): 9–17 . — — . »Siscia .« RE Suppl . XIV (1974): 723–24 (= Opera selecta . Situla 30, ur . Rajko Bratož in Marjeta Šašel Kos, 611 . Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1992) . Šašel Kos, Marjeta . »Nauportus: antični literarni in epigrafski viri (Nauportus: Literary and Epigraphical Sources)« . V: Jana Horvat . Nauportus (Vrhnika) . Dela 1 . razr . SAZU 33, 17–33 (143–59) . Ljubljana: SAZU, 1990 . — — . »Savus and Adsalluta (Savus in Adsaluta) .« Arheološki vestnik 45 (1994): 99–122 (dopolnjeno v: Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic . Situla 38, 93–119 . Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 1999) . — — . »The Noarus River in Strabo’s Geography .« Tyche 17 (2002): 145–53 . — — . Appian and Illyricum . Situla 43 . Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2005 . Talbert, Richard . »Cartography and Taste in Peutinger’s Roman Map .« V: Space in the Roman World . Its Perception and Presentation, ur . Richard Talbert in Kai Brodersen, 113–41 . Antike Kultur und Geschichte 5 . Münster: LIT, 2004 . Uhlig, Gustav . Grammatici Graeci 3 .1 . Leipzig: Teubner, 1867 (ponatis 1965) . Webb, Percy Henry . The Roman Imperial Coinage . V 2 . London: Spink & Son, 1933 (ponatis 1972) . Weber, Ekkehard . Tabula Peutingeriana . Codex Vindobonensis 324 . Graz: Akademische Druck, 1976 . Wilkes, John J . Dalmatia . London: Routledge & Kegan Paul . 1969 . Zaccaria, Claudio . »Regio X Venetia et Histria . Tergeste – Ager Tergestinus et Tergesti adtributus« . V: Supplementa Italica, n .s . 10 . Roma: Quasar, 1992 . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ THE DANUBE AND THE SAVA IN STRABO’S GEOGRAPHY AND IN ROMAN INSCRIPTIONS Summary The Danube, once considered the most important river of Europe, is referred to by Strabo in several passages . Of the greatest interest is the information recorded in his Book 7, which is largely dedicated to the Balkan peninsula and to the adja­ cent regions . The Danube as an important boundary river is mentioned at the very beginning of the book, which defines the geographical extent of the area . The importance of the Danube as one of the largest rivers was already perceived by Herodotus, who describes the Ister as the most important of all rivers known to him and locates its source somewhere in the west . Its sources are a day’s walk away from Lake Constance and were discovered by Tiberius only in 15 B .C . – another fact recorded by Strabo . A similar evaluation of the Danube’s importance was made c . 150 years later by the historian Appian, who provides a surprising amount of geographical data . He broaches the subject in his very introduction, stating that the Roman Empire is largely circumscribed by two European rivers, the Rhine and the Ister: the Rhine flows into the northern ocean, and the Ister into the Black Sea . But there are peoples who are under Roman control even beyond these rivers: some groups of Celts beyond the Rhine, and some groups of the Getae named »Dacians« beyond the Ister (Fig . 1) . Strabo generally refers to the river by its Thracian name, Ister, fully established among the Greeks . In Book 7, however, he explains that it has two names and that the upper section is usually called Danuvius . Danuvius/Danubius is probably a Celtic name, which referred to the river down to the cataracts at the so­called Železna vrata (»iron Gates«) under Singidunum (Belgrade) . It was only towards the end of the 1st century B .C ., when their conquering campaigns finally reached these parts, that the Romans realised it was a single river . The Scythian name for the Danube was Matoas . In Roman times, the Danube was worshipped and personified as the god Danuvius, rivers in antiquity generally being considered masculine . He was de­ picted like the Greek river god Achelous: as an (older) man with long wavy hair intended to resemble river waves . Interesting dedications to Danuvius have come to light near the Danube, for example at Aquincum, where one Tiberius Aterius Callinicus commended himself »to the downward flowing Danube« (Danuvio defluenti) . At Ristissen in the Province of Raetia, possibly in a sacred place next to the river, an altar was erected in 201, in honour of the imperial house, to Jupi­ ter and Danuvius by one Primanus, the son or slave of Secundus . Together with Jupiter, Neptune, and other river deities, Danuvius is mentioned in a dedication from Vienna (Vindobona), while Tenja near Osijek (Latin Mursa), in the con­ fluence area of the Drava and the Danube, has yielded a dedication to the river gods Danuvius and Dravus . 23 24 ⏐ Marjeta Šašel Kos Strabo likewise mentions the Sava, in the fifth chapter of Book 7, where he has earlier described the Danube . The region of Pannonia with Segestica/Siscia was encountered relatively late by the Romans, not before the end of the 2nd cen­ tury B .C . Before the conquest of the city during the Illyrian War under Octavian (later Emperor Augustus) in 34 B .C ., the area had been reached by the Romans only twice . The Sava is mentioned by Strabo in a passage on the regions between Aquileia and Segestica, and on the trade between the two cities (Fig . 2): »The city Segestica, belonging to the Pannonians, is at the confluence of several rivers, all of them navigable . [ . . .] If one passes over the Ocra Pass [Razdrto below Mt . Nanos] from Aquileia to Nauportus [Vrhnika], a settlement of the Taurisci, whither the wagons are brought, the distance is three hundred and fifty stadia, though some say five hundred . [ . . .] In like manner, also, there is a pass which leads over Ocra from Tergeste [Trieste], a Carnic village, to a marsh called Lugeum . Near Naupor­ tus there is a river, the Corcoras [Krka], which receives the cargoes . Now this river empties into the Savus, and the Savus into the Dravus, and the Dravus into the Noarus near Segestica . Immediately below Nauportus the Noarus is further in­ creased in volume by the Colapis [Kolpa/Kupa], which flows from the Albian Mountain [Snežnik] through the country of the Iapodes and meets the Danuvius near the country of the Scordisci .« (7 .5 .2 C 313–314) All the rivers referred to by Strabo are familiar, except for the Noarus; Strabo is the only ancient author to mention it, not only here but also near the end of the same (fifth) chapter of Book 7, recording that a tribe of the Scordisci lived near the Noarus . Not all of Strabo’s information is accurate: Segestica (located on pre­ sent­day Pogorelec at Sisak) is indeed at the confluence of several rivers, with the Kolpa emptying into the Sava nearby . The Odra, however, which likewise empties into the Sava close by, is not navigable . Interestingly, it has even been equated with the Raab, the ancient Arrabo or Narabon, although this right­bank tributary of the Danube, originating from Austrian Styria and mainly flowing through Hungary, has nothing to do with Strabo’s description . The same applies to the Mura, Kora­ na, and Drina . More pertinent is the identification of the Noarus with the Odra, which is one of the three rivers in the Segestica region, but it does not empty into the Danube . The only likely identification seems to be with the lower section of the Sava (Fig . 3); the Noarus may be either an older name for the Sava or its name in another language . Since the Sava was one of the most important rivers in the hinterland of the northern Adriatic and in the southeastern Alpine and Pannonian areas, it is hardly surprising that the god Savus should have been worshipped along its stream; he is depicted together with the god of the Kolpa, Colapis, on late Roman coins struck at Siscia (Sisak) . Altars dedicated to Savus have been found on four sites along the Sava so far: at Vernek opposite Kresnice (still the territory of the ancient Emona); at Sava, a settlement near Podkraj opposite Hrastnik, where a temple to Savus and Adsaluta has been discovered (in the area of the ancient Celeia in the Noricum Province); and at Andautonia (Šćitarjevo) and Siscia in the Pannonia Province . Donava in Sava pri Strabonu in na rimskih napisih ⏐ At Siscia, a lead tablet has been found, containing a prayer that Savus might sink the author’s adversaries in a legal suit . The importance of the Sava is highlighted by yet another discovery . Some years ago, a slab came to light at Podkoren in the Gorenjska region, bearing a dedication to Savercna, a female deity probably worshipped around the sources of the Sava Dolinka at Zelenci near Podkoren (Fig . 4) . The name of the goddess is beyond doubt derived from the name »Savus«; probably a diminutive form, it might signify »little Sava« . This would fit in well with the assumption that it per­ sonified the sources of the Sava Dolinka . Zelenci, a natural reserve today, must have been a sacred place in antiquity . 25