Umetnost starega Egipta
- 1. Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod. GlobartGo Akademija znanja Semester 2014/2015 UMETNOST STAREGA EGIPTA
- 2. Egipt in sosednje dežele v času Starega kraljestva
- 3. Egipčanska hierarhija Faraon z družino Duhovščina, vojaški poveljniki, plemstvo Trgovci, obrtniki Kmetje, živinorejci Neizobražena delovna sila
- 4. Horus – zaščitnik Egipta Set – bog kaosa Tot – bog pisanja in znanja Knum – bog stvarnik Hator – zaščitnica, boginja ljubezni in sreče Sobek – bog Nila Ra – bog sonca Amon – najmočnejši bog v Egiptu Pta – bog obrtnikov Anubis – bog mrtvih in mumificiranja Oziris – bog mrtvih, vladar Podzemlja Izida - zaščitnica
- 5. Kamen iz Rozete - egipčanski hieroglifi, egipčanska demotska pisava in grščina, British Museum, London
- 6. Stari Egipt - časovna obdobja in dinastije • Preddinastično obdobje (pred 3100 pr. n. št) • Zgodnje dinastično obdobje (3100-2650 pr. n. št, I.-II. dinastija) • Stara država (2650-2150 pr. n. št., III.-VI. dinastija) • Prvo vmesno obdobje (2150-2040 pr. n. št., VII.-X. dinastija) • Srednja država (2040-1640 pr. n. št., XI.-XIII. dinastija) • Drugo vmesno obdobje (1640-1550 pr. n. št., XIV.-XVII. dinastija) • Nova država (1550-1070 pr. n. št., XVIII.-XX. dinastija) • Tretje vmesno obdobje (1070-712 pr. n. št., XXI.-XXIV. dinastija) • Pozna doba (712-332 pr. n. št., XXV.-XXX. dinastija) • Grško-rimsko obdobje (332 pr. n. št.- 395 n. št., XXXI. dinastija in rimska nadvlada po letu 30 pr. n. št.)
- 7. Staroegipčanska umetnost • začetki umetnosti enotne države - od ok. 3100 pred našim štetjem • visoka raven opazovanja in izvedbe • večina elementov egipčanske umetnosti ostane presenetljivo stabilna skozi celotno obdobje • umetnost je predvsem simbolična, namenjena čaščenju vladarjev in veri • poudarek na življenju po smrti
- 9. Ženska figura, kost in lazurit, ok. 4000-3600 pr.n.št., British Museum, London Prazgodovinski Egipt - bakrena doba, kultura Nagada (ok. 3800-2900 pr. n. št.)
- 10. Ženska figura, ok. 3500-3400 pr. n. št., terakota, Brooklyn Museum Lonec z motivom čolnov, ok. 3450–3300 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
- 12. Grobnica 100, Hierakonpolis, ok. 3500-3200 pr. n. št. Risba stenske poslikave iz grobnice – motivi ladij
- 13. Narmerjeva paleta, ok. 3000-2900 pr. n. št., Egyptian Museum, Kairo
- 14. Arhitektura • ohranila se je predvsem zaradi suhega podnebja in monumentalnosti • monumentalna gradnja izraža moč vladarja in željo po večnosti • služila je predvsem religiji; sakralna arhitektura • poznamo dva osnovna tipa religioznih stavb: svetišča in grobnice • sprva so jih gradili iz opeke, kasneje iz kamna (prvi po imenu znani arhitekt Imhotep) • gradnja brez malte - kamnite bloke so postavljali tako, da se prilegajo • kamniti stavbni členi (prej leseni) - kapiteli stebrov posnemajo liste ali cvetove • za dekoracijo so bili uporabljeni hieroglifi in reliefi v barvah, redkeje poslikave
- 15. Stara država (2650-2150 pr. n. št., III.-VI. dinastija)
- 16. Jašek Kapela z oltarjem za daritve Serdab, soba s kipom pokojnega Grobna kamra s sarkofagom
- 18. Džoserjeva stopničasta piramida, Sakara, ok. 2630-2611 pr. n. št. Arhitekt Imhotep
- 20. Snefrujeve piramide: Stopničasta piramida, 92 m, Meidum, ok. 2600 pr. n. št.
- 21. Snefrujeve piramide: Kriva piramida, 101 m, Dašur, ok. 2600 pr. n. št.
- 22. Snefrujeve piramide: Rdeča piramida, 105m, Dašur, ok. 2600 pr. n. št. Snefrujeve piramide: Rdeča piramida, 104 m, Dašur, ok. 2600 pr. n. št.
- 23. Piramide, Giza: Velika = Keopsova piramida (Khufu), ok. 2530 pr. n. št., visoka 147 m Kefrenova piramida (Khafre), ok. 2500 pr. n. št., visoka 143 m Mikerinova piramida (Menkaure), ok. 2470 pr. n. št., visoka 66 m Mikerin Kefren Keops
- 24. Dolinski tempelj Ceremonialna pot Nagrobni tempelj Mikerin Kefren Keops Velika sfinga
- 25. Keopsova priramida - prerez
- 26. Spuščajoči se hodnik Dvigajoči se hodnik Kraljičina soba Keopsova priramida
- 27. Velika galerija Kraljeva soba Keopsova priramida
- 28. Sončeva ladja
- 29. Kefrenova piramida in Dolinski tempelj
- 30. Kefrenova piramida in Velika sfinga
- 31. Nova država (1550-1070 pr. n. št., XVIII.-XX. dinastija)
- 32. Shema tipičnega egiptovskega templja Dvorišče s kolonadami Hipostilna dvorana Svetišče Soba z modelom sončeve ladje Pilon
- 35. http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0e/Karnak_Temple_Map.jpg/ 300px-Karnak_Temple_Map.jpg Štiri tempeljska območja: • Tempeljski prostor Amona-Ra • Tempeljski prostor Mut • Tempeljski prostor Montuja • Podrti tempelj Amenotepa II. Tempeljski kompleks v Karnaku
- 36. Prvi pilon Amenotepov tempelj http://www.wayfaring.info/images/temple_of_amun_karnak.gif Drugi pilon Tretji pilon Četrti pilon Veliko dvorišče
- 37. Tempeljski kompleks v Karnaku, rekonstrukcija 15. stol. pr. n. št.
- 38. Tempeljski kompleks v Karnaku
- 39. Aleja Sfing z ovnjimi glavami – simbol boga Amuna Prvi pilon
- 40. Model hipostilne dvorane, Karnak
- 42. Podobe darov, ki jih faraoni (tu Ramzes II.) ponujajo bogu Amonu-Ra Sledovi ikonoklazma na reliefih Hipostilna dvorana, Karnak
- 43. Reliefi s prizori bitk Setija I., severni zunanji zid hipostilne dvorane
- 44. https://picasaweb.google.com/105794895136876423688/Egypt20093# Obelisk Tutmozisa I., Karnak Relief iz Karnaka prikazuje Tutmozisa pred njegovima obeliskoma
- 45. Tebe - templja Karnak in Luksor
- 48. Prvi pilon iz časa Ramzesa II.
- 49. Prvi pilon, rekonstrukcija okrasja
- 51. Grobni tempelj faraonke Hačepsut v Dolini kraljev, Dir el-Bahri, ok. 1490-1460 pr. n. št. Tutmosis III. Montuhotep II.
- 52. Shema Hačepsutinega grobnega templja
- 54. Hačepsut kot Oziris Kapiteli z glavo boginje Hator
- 55. Egipčanski kanon
- 56. Kiparstvo 1. Monumentalno kiparstvo • masivni kipi, ki predstavljajo bogove, faraone in njihove kraljice, navadno v odprtih prostorih znotraj ali zunaj templjev – simbolične upodobitve • sedeči ali stoječi - frontalnost, simetrija, odsotnost gest in gibanja 2. Mala dela • 4. dinastija: kip kot bivališče duše umrlega (Ka) – od tedaj številni kipi uradnikov in njihovih žena = večji naturalizem • kamen, les, žgana glina… • v grobnicah tudi majhni modeli sužnjev, živali in predmetov, ki so potrebni pokojniku, da nadaljuje svoj način življenja v onostranstvu ter pogrebne Ushabti figurice (služabniki)
- 57. Rahotep in Nofret, ok. 2620 pr. n. št., Egyptian Museum, Kairo Stara država
- 58. Kefren na prestolu, ok. 2570 pr. n. št., Egyptian Museum, Kairo Stara država
- 59. Mikerin z ženo, ok. 2490 pr. n. št., Museum of Fine Arts, Boston Stara država
- 60. Pisar, ok. 2350 pr. n. št., Musée du Louvre, Pariz Stara država
- 61. Model čolna iz grobnice Meketra, ok. 1985 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York Srednja država
- 62. Model gonjačev živine iz grobnice Meketra, ok. 1985 pr. n. št., Egyptian Museum, Kairo
- 63. Nova država Senmut s princeso Nefrua, ok. 1470-1460 pr. n. št., Ägyptisches Museum, Berlin
- 64. Ehnaton z družino, ok. 1350 pr. n. št., Ägyptisches Museum, Berlin Obdobje Amarne Ehnaton Nefertiti Aton
- 65. Doprsni portret Nefertiti, ok. 1345 pr. n. št., kipar Tutmozis, Ägyptisches Museum, Berlin Reliefna študija kralja Ehnatona, ok. 1340 pr. n. št., Ägyptisches Museum, Berlin Obdobje Amarne
- 67. Tutankamonov sarkofag ob odkritju, 1922 http://www.crystalinks.com/tutstomb.html
- 68. Poslikana lesena skrinja Poslikava v grobnici Lesen kip faraona Faraonova posmrtna maska
- 69. Slikarstvo • manj cenjeno od kipov in reliefov, ker je manj trajno • zelo pripovedno in bogato: upodobitve najbolj zasebnih trenutkov, utrinkov iz vsakdanjega življenja ter herojska dela in dogodki, ki so se zgodili pod faraonovim vodstvom. • vrste: stensko (slikanje na suho - pigment + vezivo), knjižno in tabelno (enkavstika - vosek) Vladarske grobnice in grobnice pomembnejših zasebnikov: • tri teme: pokojnikovo življenje na zemlji, pogrebni obredi in njegovo življenje v onostranstvu • prizori: čaščenje bogov, sprejemanje žrtvenih darov in blagoslavlja, pogrebni obredi, oskrbovanje pokojnika v onostranstvu, upodobitve pomembnejših dogodkov iz njegovega življenja • upoštevanje pravil - kanona
- 70. TELO • Glava v profilu • Zasukani boki, noge v koraku, dve levi nogi • Frontalni pogled na trup in oko • Vidni obe roki in nogi BARVA • Moški slikani v rdečem okru • Ženske slikane v rumenem okru • Barva uporabljena simbolično (rdeča, bela, rumena, modra, zelena, črna) VELIKOST • Velikost nakazuje socialni status upodobljenega • Moški vedno večji od žensk primerljivega statusa • Žene in otroci velikokrat klečijo ob stoječih možeh/očetih Egipčanski kanon
- 71. Nebamun lovi ptice, ok. 1400-1350 pr. n. št., British Museum, London
- 74. Nebamunove gosi
- 75. Ribnik
- 76. Ribnik - detajl
- 77. Kralj ubija leva Faraon - skica
- 79. Knjiga mrtvih, Poslednja sodba Hu-Neferja, ok. 1275 pr. n. št., British Museum, London Hu-Nefer Anubis Ankh Srce Anubis Amamat Pero boginje Mat Tot Horus Oziris Izida in Neftis
- 81. Fajumski portreti, 2. stoletje, enkavstika na lesu, hranijo jih razni muzeji Grško-rimsko obdobje